Zdravilni poklici: kaj je vključeno?

Ko večina ljudi sliši izraz "zdravje negovalni poklic «, verjetno mislijo na zdravnike. Toda v Nemčiji so vključeni drugi poklici - nekateri z, drugi brez akademskega usposabljanja. Tu je pot skozi to zdravstveno džunglo.

Definicija

Niso vsi, ki bolezni prepoznajo, zdravijo ali lajšajo, pripadniki zdravilnih poklicev - navsezadnje tudi matere pogosto skrbijo za otrokove bolečine same. Po drugi strani pa med priznane zdravilne poklice v Nemčiji spadajo tudi poklicne skupine, kot so farmacevti ali kozmetiki, na katere pa ni nujno, da bi razmišljali spontano. Kaj pravzaprav so zdravilni poklici?

Zgornji opis je pomemben steber za označevanje zdravilnih poklicev: To so poklicne dejavnosti, ki služijo ugotavljanju, zdravljenju ali lajšanju bolezni ali invalidnosti ali zagotavljanju preventivnih zdravje storitve oskrbe. Ločijo se zdravilni poklici v ožjem pomenu, akademski zdravilski poklici in zdravilni poklici brez akademskega usposabljanja, ki jih imenujemo tudi zdravje negovalni ali medicinski poklici. Skupina zdravstvenih delavcev zavzema poseben položaj.

Akademske zdravstvene stroke

Za njih je značilno zvezno urejeno univerzitetno izobraževanje, in sicer kot zdravnik, zobozdravnik, veterinar, farmacevt ali psihoterapevt (psihološki psihoterapevt, otroški in mladostniški psihoterapevt). Dovoljenje za opravljanje poklica se imenuje odobritev in je obvezen predpogoj za delo v tem poklicu.

Predpisi:
Usposabljanje, licenciranje in poklicna dejavnost urejajo zvezni in državni zakoni; države so odgovorne za urejanje poklicne prakse in nadaljnje izobraževanje. V nekaterih zveznih državah so posamezni zakoni za akademske zdravilne poklice združeni v Heilberufekammergesetz. Akademski zdravstveni poklici so običajno organizirani v poklicnih organizacijah javnega prava („zbornice“, npr. Zdravniško združenje), ki na državni ravni urejajo poklicno prakso, poklicno zastopanje in strokovno pristojnost.

prednosti:
Zdravnik ima pravico opravljati vse dejavnosti, za katere meni, da so potrebne in primerne, ki morajo biti v skladu z zdravstvenimi standardi in pravili zdravilne umetnosti. Pri tem je dolžan vestno preučiti koristnost in tveganja ter nadomestne možnosti ter bolnika natančno obvestiti o svojih premislekih in korakih. Vse takšne storitve niso zajete v zakonsko predpisanem zdravstvenem zavarovanju, vendar jih mora kar nekaj pacient plačati kot posamezne zdravstvene storitve (IgeL).