Zdravljenje sindroma izgorelosti

Izgorelost je a stanje ki ga sproži izključno pacientovo neprimerno vedenje. Zato je zelo pomembno, da začnemo s to težavo in spremenimo vedenje pacienta, saj le tako lahko dosežemo uspešno terapijo. Vedenjska terapija je zato ena najpomembnejših oblik terapije za sindrom izgorelosti.

Vedenjska terapija se ukvarja predvsem s trenutnim problemom, za razliko od psihoanalize, na primer, ki temelji predvsem na biografskem ozadju. Vedenjska terapija je zato primerna terapija za sindrom izgorelosti ker se mora pacient soočiti s trenutno težavo in o njej razmisliti. Natančno se analizira, kako je prišlo do situacije, da lahko bolnik zdrsne v izgorelost.

V nadaljnjih sejah bomo preučili, kako se lahko izognemo temu, da bolnik spet izgori. Tu se mora pacient naučiti spreminjati svoje vedenje in ga bolj prilagoditi potrebam svojega telesa. Ker izgorelost nastane zaradi neprimernega vedenja in ignoriranja fizičnih opozorilnih signalov, je vedenjska terapija pogosto težaven del zdravljenja, saj se stari vzorci vedenja neradi spreminjajo.

Mnogi bolniki so zelo zaljubljeni v svoje vedenje in traja nekaj časa in stane več terapevtskih ur, dokler pacient ne pride do zaključka, da mora svoje vedenje spremeniti, če ne želi spet zdrsniti v izgorelost. Vedenjska terapija je tudi zelo pomembno sredstvo za izgorelost, saj absorbira konflikte in pomaga pacientu, da se spopade z njimi, ne da bi bil znova pod pritiskom. Določene poglede na svet (paradigme) je treba prebiti tudi pri vedenjski terapiji, tako da je tudi terapija izgorelosti smiselna in predvsem dolgotrajna.

Skupina za samopomoč

Skupina za samopomoč lahko prizadetim bolnikom pomaga najti primerno terapijo za izgorelost ali nadomestiti terapijo za blago izgorelost. Številni bolniki so sprva preobremenjeni s terapevtskimi možnostmi za izgorelost in ne vedo, katera ponudba oziroma katera oblika terapije jim je najbolj primerna. Ker pacientom zaradi izgorelosti večinoma primanjkuje pogona, je pogosto iz množice informacij in možnosti zelo težko najti primerno terapijo.

Zato obstaja preprosta možnost, da se obrnete na skupino za samopomoč pri bolnikih z izgorelostjo. V skupini za samopomoč lahko bolnik ne dobi le dragocenih nasvetov drugih prizadetih bolnikov, lahko pa tudi vzpostavi nove stike in brez očitanja vzpostavi stik z ljudmi, ki poznajo in razumejo njegovo situacijo. Skupina za samopomoč pri bolnikih z izgorelostjo lahko nadomesti terapijo za lažje oblike izgorelosti.

Kljub temu je pomembno, da pacient ne išče samo skupine za samopomoč, temveč tudi strokovno zdravljenje, da bi dolgoročno premagal izgorelost. Skupina za samopomoč je lahko prvi pomemben korak k zdravljenju izgorelosti ali pa jo lahko obravnavamo kot »nadaljnjo oskrbo«. Če na primer terapevtske seje z psihiater ko je konec, lahko bolnik obišče skupino za podporo, ki mu lahko pomaga, da se ne vrne v stare vzorce vedenja.

Tako je podporna skupina pomembna dodatna možnost za bolnike z izgorelostjo, vendar je ne bi smeli nadomestiti vedenjska terapija. Pozitivno pri skupini za samopomoč je, da sorodniki, ki so pogosto morali močno trpeti zaradi sindrom izgorelosti, lahko tudi obišče skupino in lahko tu tudi prosto poroča o svojih težavah in potrebah. To lahko pomaga obnoviti stabilnejši odnos s svojcem, drugi člani skupine pa lahko dajo tudi dragocene nasvete, ki pomagajo svojcu in bolniku. Na splošno je podporna skupina za bolnike z izgorelostjo lahko pomembna dodatna možnost, vendar se mora vsak bolnik sam odločiti, ali mu je skupina v osebno korist in je ne bi smeli obravnavati samo kot terapijo.