Terapija tahikardije

Kaj storiti v primeru tahikardije?

Tahikardija ali palpitacije so pogovorni opisi tako imenovane tahikardije, a stanje definirano kot hitrost pulza vsaj 100 utripov na minuto. Običajno srce pri odraslih utripa približno 60-80 krat na minuto. Če je zelo pospešen, oseba z tahikardija to dojema kot palpitacije, ki jih lahko spremljajo drugi simptomi.

Terapija tahikardija odvisen predvsem od osnovnega vzroka. Če se pojavi naravno, torej v primerih fizičnega ali psihološkega stresa, se običajno sploh ne zdravi. Tu je dejansko dovolj, da izklopite stresni dejavnik, na primer, da sedite in počivate ali da se poskušate umiriti in dobiti živčnost ali tesnobo pod nadzorom.

V hujših primerih je včasih koristno poskusiti avtogeni trening ali druge strategije za obvladovanje stresa ali celo začeti psihoterapija. Zdravila za pomirjanje rastlin, kot so valerijana, lahko tudi. Poleg tega spodbujanje dejavnikov, kot so alkohol, nikotin in kofein se je seveda treba čim bolj izogibati.

Najpogosteje uporabljena terapija za tahikardijo se imenuje kardioverzija. To pomeni obnovo normalnega stanja srce ritem. Večina oblik tahikardije, ki jih povzroča motnja srce, je mogoče zdraviti s pomočjo zdravil, tj. kardioverzije, ki jo povzroča zdravilo.

Te vključujejo amiodaron (opomba: včasih hudi neželeni učinki ščitnice, zato jih je treba uporabljati le pri zdravih bolnikih s ščitnico), ajmalin ali flekainid. Prednost je neinvazivno zdravljenje in dejstvo, da ga pacient lahko izvede samostojno. Druga možnost je električna kardioverzija.

Pri tej obliki terapije je bolnik najprej pod anestezijo. Potem prejme majhen električni šok, zaradi česar bi se srce enkrat popolnoma izklopilo, nato pa lahko vse celice hkrati nadaljujejo z normalnim ritmom. Odvisno od vzroka tahikardije lahko operacija tahikardijo odpravi z obnovitvijo prvotne pravilne funkcije vzbujevalnega prevodnega sistema.

Posebna oblika je tako imenovana ablacija, pri kateri srčno tkivo, ki je odgovorno za motnje ritma, bodisi sklerizira toplota ali mraz in tako postane neškodljivo. V redkih primerih (zlasti v primeru tahikardije, ki jo povzroča atrijsko fibrilacijo), je smiselno vstaviti a spodbujevalnik pri bolniku s tahikardijo, ki lahko uravnava širjenje vzbujanja v prekate. V skrajnem primeru ventrikularne fibrilacije, pri kateri srce ni več sposobno za izgon kri in se zato funkcionalno ustavi, je treba bolnika oživiti s pomočjo a Defibrilator.

To pomeni, da dobi trenutni val, ki ima enak namen kot električna kardioverzija, vendar z veliko večjo intenzivnostjo toka. Če se tveganje, da bi bolnik umrl zaradi ventrikularne fibrilacije, močno povečalo, lahko razmislimo o vsaditvi Defibrilator, ki preprosto samodejno reagira na a srčni zastoj z šok. Če se pojavi druga bolezen, kot je npr hipertiroidizem, je vzrok za palpitacije srca, ga je treba najprej zdraviti. Po uspešnem zdravljenju osnovne bolezni se srčni utrip običajno sam normalizira. V primeru prirojene tahikardije je izbrana terapija kirurški poseg, pri katerem se motnje v prevodnem sistemu vzbujanja popravijo in tako omogočijo normalen srčni ritem.