Rak prostate: terapija z zdravili

Terapevtski cilj

Da bi preprečili nadaljnje širjenje karcinoma in s tem podaljšali preživetje.

Priporočila za terapijo

Naslednja priporočila temeljijo na trenutnih smernicah S3 (glej spodaj - "Uvod"), razen če ni navedeno drugače:

  • Pred radikalna prostatektomija (kirurško odstranjevanje prostate s kapsulo, končnimi kosi semenovoda in semenskih mešičkov), neoadjuvant (zdravljenje pred operacijo tumorja) hormon ablativni terapija (imenovano tudi ADT = terapija za odvzem androgena; hormonska terapija, ki zadrži moški spolni hormon testosteron) se ne sme izvajati v klinično lokalizirani fazi.
  • po radikalna prostatektomija, bolniki z lokalno napredovalim prostate rak brez limfna Vozel metastaze (PSA v ničelnem območju) ne sme prejemati adjuvansa ("dopolnilnega / podpornega") ablativnega hormona terapija (HAT; sopomenke: Hormonska ablacija; angleška terapija za odvzem androgena, ADT; hormonska terapija, ki zadrži moški spolni hormon testosteron).
  • Bolniki z lokalno napredovalim prostate rak ki izvolijo radioterapijo naj prejme hormon ablativ terapija poleg perkutane radioterapijo. Skupno trajanje HAT mora biti dve do tri leta. Od tega je lahko do šest mesecev neoadjuvantno. Opaziti:
    • Tumorji s profilom z majhnim tveganjem (PSA <10 ng / ml, Gleasonova ocena <7 in cT1c-cT2a): neoadjuvantni in adjuvantni HAT s končno radioterapijo ni prinesel nobene koristi onkološki končni točki
    • Tumorji z vmesnim profilom tveganja (PSA> 10 in <20 ng / ml in / ali Gleasonova vsota = 7 in / ali cT2b): HAT za skupno obdobje šestih mesecev v kombinaciji z radioterapijo vključno s skupno Odmerek od 72 Gy velja za standardno.
    • Tumorji s profilom z visokim tveganjem (PSA> 20 ng / ml ali Gleasonova ocena ≥ 8 in / ali ≥ cT3): študije, v katerih je [HAT trajal 18, 24 in 36 mesecev, so dosegle primerljive rezultate
  • Bolniki s simptomatsko metastatsko prostato rak priporočiti odvzem androgena. Če je indicirano pomanjkanje androgena, ga je treba opraviti z zdravili ali operacijo.
  • V metastatskem rak prostate, zgodnja uporaba običajnih kemoterapija lahko bistveno izboljša rezultate v primerjavi s konvencionalno skupino (konvencionalna androgena prikrajšanost / zatiranje testosteron, pri katerem se kemoterapija ni začela, dokler ni prišlo do napredovanja tumorja): podaljšanje povprečnega časa preživetja bolnikov s 44.0 na 57.6 meseca; pri bolnikih z ekstenzivno metastaze (hčerinski tumorji) se je povprečni čas preživetja povečal z 32.2 na 49.2 meseca; preživetje brez napredovanja bolezni se je povečalo z 19.8 na 32.7 meseca
  • Če je prišlo do ponovitve PSA po radikalna prostatektomija (kirurško odstranjevanje prostate s kapsulo, končnimi deli semenovoda in semenskih mehurčkov) ali radioterapija (radioterapija), ki odlaša z začetkom zdravljenja, dokler se simptomi ne pojavijo, ne skrajša časa preživetja. Ponovitev PSA ali biokemična ponovitev se pojavi, ko zelo nizka raven PSA po operaciji naraste nad 0.2 nanograma na mililiter in se ta trend nadaljuje z nadaljnjimi meritvami. Obstaja težnja po odložitvi zdravljenja za približno dve leti ali čakanju, da se raven PSA močno zviša ali pojavijo prvi simptomi.
  • Terapija metastatskega hormonsko občutljivega karcinom prostate (mHSPC): kombinirani hormon kemoterapija (terapija prve linije); bolnikov na splošno stanje (ECOG 0-1) z metastatskim (M1), hormonsko občutljiv karcinom prostate priporočiti kemoterapijo s docetaksel poleg pomanjkanja androgena (zdravilno ali kirurško).
  • Terapija androgensko neodvisne ali odporne na kastracijo karcinom prostate: Bolnike s kastracijsko odpornim karcinomom prostate je treba poučiti: Zdravila ni mogoče doseči.
  • Bolniki s kastracijsko odporno, asimptomatsko ali nizko simptomatsko progresivno boleznijo brez slikovnih dokazov metastaze ponuditi pristop počakati in obdržati pomanjkanje androgena.
  • Bolnikom z metastatskimi, kastracijsko odpornimi, asimptomatskimi ali blago simptomatskimi in progresivnimi boleznimi pri pomanjkanju androgenov se lahko ponudi sprememba zdravljenja z izobraževanjem o koristih in stranskih učinkih.
  • Če se bolnik z metastatsko, kastracijsko odporno, asimptomatsko ali nizko simptomatsko in progresivno boleznijo odloči za čakanje in zamenjavo zdravljenja, je treba ponuditi eno od naslednjih možnosti:
    • Kemoterapija z docetakselom
    • Abirateron
    • Sipuleucel-T (imunoterapevtski)
  • Prva terapija simptomatskih bolnikov: bolniki z metastatskimi, kastracijsko odpornimi, simptomatsko progresivnimi boleznimi in dobrim splošnim stanje.
    • Kemoterapija z docetakselom
    • Abirateron
    • Radionuklidna terapija z radij-223 za kostne metastaze (hčerinski tumorji v kosti) Opomba: Po podatkih Inštituta za kakovost in učinkovitost v Ljubljani Zdravje Nega (IQWiG), korist zdravljenja ni dokazana (osnovna študija iz leta 2014 je zastarela).
    • Kombinacija z bisfosfonati or denosumab (protitelo gG2 proti RANKL) pri kostnih metastazah Pozor: osteonekroze (smrt (nekroza) kosti) čeljustne kosti in zunanje slušni kanal med terapijo z bisfosfonati in denosumab.
  • Zdravljenje druge vrste (brez razlike med simptomatskimi in asimptomatskimi bolniki): Bolnikom z kastracijsko odporno progresivno boleznijo in dobrim splošnim stanjem po kemoterapiji z docetakselom je treba v kombinaciji s simptomatskim in podpornim (adjuvantnim) zdravljenjem ponuditi eno od naslednjih možnosti zdravljenja če je potrebno:
    • Abirateron
    • Enzalutamid
    • Kabazitaksel (citostatično zdravilo iz skupine taksanov).
    • Radionuklidna terapija z radij-223 za kostne metastaze Opomba: Po podatkih Inštituta za kakovost in učinkovitost v Ljubljani Zdravje Nega (IQWiG), korist zdravljenja ni dokazana (osnovna študija iz leta 2014 je zastarela).
    • Kombinacija z bisfosfonati or denosumab za kostne metastaze.
  • Terapija kostnih metastaz: Terapija kostnih metastaz je del splošnega onkološkega koncepta: bolnikom z kostnimi metastazami je treba dodatno ponuditi eno ali več naslednjih možnosti zdravljenja:
    • Terapija z zdravilno bolečino
    • Lokalno obsevanje
    • Kirurški poseg (običajno v kombinaciji z obsevanjem).
    • Bisfosfonat ali denosumab (monoklonsko protitelo).
    • Zdravljenje z radionuklidi
  • Za preprečevanje osteonekroze čeljusti je treba pred dajanjem bisfosfonatov ali denosumaba:
    • Zobozdravstveni pregled in vsa potrebna zobna rehabilitacija, pa tudi.
    • Navodilo in motivacija pacienta do nadpovprečnosti ustna higiena potekati.
    • Obvestilo: V kliničnih preskušanjih pri bolnikih z napredovalim rakom se je povečala pojavnost novih primarnih malignih obolenj z denosumabom v primerjavi z zoledronska kislina.
  • Glejte tudi pod „Druga terapija“.

Nadaljnje opombe

  • Preiskava tumorske DNK brez celic v kri (= „Tekočina biopsijo/ zbiranje tkiv) lahko kaže odpornost na abirateron in enzalutamid.

Hormonska terapija (hormonska ablativna terapija).

Indikacije

  • Lokalno napredovali karcinom prostate, pri katerem se je bolnik odločil za radioterapijo.
  • Metastatski tumor
  • Neoperativni tumor
  • Adjuvantno zdravljenje po radikalni prostatektomiji.

Nadaljnje opombe

  • Zdravljenje z odvzemom androgena (ADT) povzroča večje tveganje za srčno smrtnost pri bolnikih z obstoječo boleznijo srce neuspeh ali status po miokardnem infarktu (7% moških, ki so prejemali ADT, je umrlo zaradi srčne smrti v 5 letih v primerjavi z 2.01% moških brez ADT)
  • Hormonsko ablativno zdravljenje (v tem primeru terapija z agonisti GnRH) v primerjavi z hormonsko odvzeto terapijo z dvostransko orhiektomijo (odstranjevanje testisov): ni razlike pri primerjavi srčno-žilnih tveganj pri moških z zdravili oziroma kirurškim zdravljenjem (razmerje ogroženosti [HR]: 1.02; 95% zaupanje interval med 0.96 in 1.09)
  • Neoadjuvantna hormonska terapija (NHT) za zmanjšanje tumorja masa preden radikalna prostatektomija verjetno ni indicirana za karcinome z majhnim tveganjem. Po NHT so invazijo v limfni sistem ugotovili bistveno pogosteje v vzorcih tkiva RP kot brez NHT (64.3% proti 26.3%). Tako je mogoče razložiti hitrejši pojav biokemične ponovitve in skrajšano preživetje. NHT tako spodbuja napredovanje raka z uravnavanjem limfangiogeneze.
  • Ko so meje terapije za odvzem androgena dosežene (podvojitev PSA v manj kot desetih mesecih), peroralni zaviralci androgenih receptorjev enzalutamid in apalutamid lahko še več kot dve leti ščiti bolnike pred večinoma bolečimi zasevki.
  • Inštitut za kakovost in učinkovitost v Ljubljani Zdravje Nega (IQWiG) je pripisala znatno dodatno korist apalutamid glede simptomatskega napredovanja. To je bilo opredeljeno kot „pojav dogodkov, povezanih s skeletom (npr. Patološki zlomi / zlomi kosti), bolečina napredovanje (povečanje bolečine) ali poslabšanje simptomov, povezanih z boleznijo, ali pojav klinično pomembnih simptomov zaradi napredovanja lokalnega regiona (napredovanje tumorske bolezni na mestu nastanka tumorja) “.
  • Zaviralec androgenih receptorjev apalutamid, ki se je prej uporabljala pri bolnikih z metastatskim rak prostate šele po neuspehu pomanjkanja androgena, izboljšano 2-letno celotno preživetje (skupina apalutamida pri 82.4%; placebo skupina 73.5%) in radiografsko preživetje brez napredovanja bolezni (po 2 letih: skupina apalutamida 68.2%, placebo skupina 47.5%) znatno podaljšala kot pri placebo plus ADT. Od takrat je bilo dokazano za enzalutamid pa tudi ....
  • Daralutamid zaviralec androgenih receptorjev podaljša preživetje brez metastaz pri bolnikih z nemetastatsko odporno kastracijo rak prostate v primerjavi s placebom.
  • Olaparib, iz serije tako imenovanih PARP (poli-ADP-riboza zaviralci polimeraze), lahko začasno ustavijo rast tumorja pri moškem raku prostate: čas preživetja se je podaljšal s 15.11 meseca s standardnim zdravljenjem na 18.5 mesecev. olaparib skupina (razmerje nevarnosti 0.64; 0.43 do 0.97). Predpogoj za učinek je na primer neuspeh "odziva na poškodbe DNA" zaradi mutacij BRCA1 / 2.

Kemoterapevtska sredstva

Spodaj niso navedeni nobeni odmerki, ker se na področju kemoterapevtikov nenehno spreminjajo.

  • Uporabljajo se v sekundarni terapiji (zmerni uspeh).
  • Pogosto uporabljeno → docetakselpaklitaksel → estramustin fosfat → mitoksantron.