Kaj je pahidermija?

Kratek pregled

  • Kaj je pahiderma? Zadebeljena, otrdela koža ali sluznica.
  • Zdravljenje: Zdravljenje je odvisno od sprožilca zadebelitve kože. Uporabljena zdravljenja vključujejo kreme, tinkture, mazila in zdravila.
  • Vzroki: Povečane kožne celice zaradi draženja kože (npr. trenja ali pritiska) in/ali bolezni (npr. atopičnega dermatitisa).
  • Diagnoza: Pogovor z zdravnikom, telesni pregled (po potrebi meritev gostote kože).
  • Preventiva: nega kože s posebnimi kremami in mazili (vodno-oljne emulzije), uravnotežena prehrana.

Kaj je pahiderma?

Pahiderma je strokovni izraz za prekomerno zadebeljeno in/ali otrdelo kožo ali sluznico. Pogovorno ji rečemo tudi slonja koža. Zadebelitev kože se običajno razvije kot posledica ponavljajočih se vnetij kože. Te se pojavijo na primer pri nekaterih boleznih, kot sta luskavica ali nevrodermitis.

Zadebelitev ali otrdelost kože se lahko pojavi tudi, če prizadeti prekomerno obremeni kožo na določenem predelu. V tem primeru se koža odebeli, da zaščiti spodnje tkivo (tako imenovani kalus).

Kaj pomaga proti slonji koži?

Ko zdravnik ugotovi vzrok zadebelitve kože, se skupaj z obolelo osebo odloči o nadaljnjih korakih zdravljenja. Ti so odvisni od sprožilca zadebelitve kože.

Zdravite osnovno bolezen

Če ima bolnik na primer nevrodermitis in je ta odgovoren za zadebelitev kože, zdravnik zdravi osnovno bolezen. Na primer, predpiše vlažilne kreme za kožo, ki ublažijo srbenje.

Vendar se zdravila, kot je kortizon, uporabljajo tudi posebej za nevrodermatitis in druge vnetne bolezni. Ti zavirajo vnetne prenašalce v telesu in tako blažijo simptome, ki se pojavljajo.

Izogibajte se draženju kože

Če je zadebelitev kože posledica zunanjega draženja kože (npr. zaradi pritiska ali trenja), dermatologi priporočajo izogibanje sprožilnemu draženju. Na primer, če imate otiščance na nogah, pazite, da ne nosite pretesnih čevljev.

Nega kože

Pri zadebelitvi kože je pomembna tudi pravilna nega kože. Glavna stvar je zagotoviti koži dovolj vlage.

Kreme in mazila

Primerne so tudi negovalne kreme s sečnino (Urea). Vsebovana sečnina veže vlago v zgornjih plasteh kože in ščiti kožo pred izsušitvijo.

Odstranite žulje

Koža tvori otiščance kot naravno zaščitno reakcijo pred trenjem ali pritiskom (npr. zaradi pretesnih čevljev). Žuljev načeloma ni treba odstranjevati. Če pa vas čezmerni otiščanec, na primer na stopalih, moti, ga je mogoče odstraniti.

S primernimi pripomočki, kot so plovec, pilice za kaluse in rašplje, lahko kaluse previdno odstranimo. Pred zdravljenjem s pilami in ploskvami zdravniki priporočajo kopel za stopala, da se otiščanec zmehča. Tako ga je lažje odstraniti. Hranilni piling pomaga odstraniti odvečne kožne luske in zgladiti površino kože.

Da bi se izognili morebitnim poškodbam pri odstranjevanju trdovratnih žuljev, zdravniki svetujejo strokovno (medicinsko) nego stopal (npr. pediatra).

Salicilna kislina deluje tudi protibakterijsko in protivnetno. Razdraženost kože se lahko hitreje pozdravi. Izdelki, ki vsebujejo salicilno kislino in sečnino, so v lekarnah na voljo v tekočih (npr. raztopina, tinktura) in poltrdnih (npr. krema, gel, mazilo) oblikah.

Vprašajte zdravnika ali farmacevta, katera sredstva in negovalni izdelki so najprimernejši za vašo kožo in kako jih dozirate.

operacija

V nekaterih primerih je zadebeljen kalus znak kroničnega vnetja kože (dermatitisa). Zabrazgotini se in nastanejo otiščanci (tyloma). Če ima prizadeti zaradi tega bolečino (npr. pri kurjem očesu) ali če je kožna sprememba vidno zelo moteča, zdravnik zadebeljeno kožo odstrani tudi kirurško. Da bi to naredili, si pacient najprej kopa stopala s toplo vodo, da zmehča kalus. Nato zdravnik s pomočjo ustreznega instrumenta (npr. rezalnika ali skalpela) previdno odstrani odvečne poroženele plasti kože.

Popravljanje napačnih položajev stopal

Če otiščanec nastane kot posledica pritiskov zaradi nepravilnega položaja stopala (npr. pri ploskem ali raztegnjenem stopalu), si lahko prizadeti to olajša z nošenjem širokih in udobnih čevljev. Poleg tega lahko vložki in posebna vadba stopalnih mišic pomagajo popraviti nepravilen položaj in tako zmanjšajo pritisk obremenjene kože.

Ali je pahiderma ozdravljiva?

Zadebelitev kože je načeloma ozdravljiva. Če se prizadeti izognejo osnovnemu sprožilnemu dejavniku in zdravnik pravilno zdravi prizadeto kožo, se lahko odpravi tudi zadebeljena koža. V mnogih primerih lahko prizadeti uspešno zdravijo zadebelitev kože sami doma.

Kako se razvije slonja koža?

Pri pahidermi je zunanja celična plast kože (povrhnjica ali povrhnjica) stimulirana k povečanju (imenovanemu hipertrofija). Najpogostejši vzroki so nekatere bolezni in dolgotrajno draženje kože.

Zmanjšana proizvodnja sebuma (sebostaza).

Če žleze lojnice izločajo premalo sebuma, koža izgubi vodo in se zadebeli. V več kot 80 odstotkih primerov je sebostaza povezana s starostjo, saj se proizvodnja sebuma z leti naravno zmanjšuje. Pri ženskah so na primer spremembe v hormonskem ravnovesju med menopavzo včasih odgovorne za to, da koža proizvaja manj sebuma in tako postane suha.

Drugi vzroki za nastanek sebostaze so: pomanjkanje vitaminov (npr. vitaminov C, E in A), pomanjkanje tekočine, zunanji vplivi, kot je prekomerno UV sevanje zaradi predolgega sončenja, zrak, onesnažen s prahom in izpušnimi plini, sintetični kozmetični izdelki (npr. ki vsebujejo snovi). kot so polietilen glikol, parabeni, kerozin, silikoni, umetne dišave, emulgatorji).

Kot simptom kroničnih kožnih bolezni, kot sta nevrodermitis (atopični ekcem) ali luskavica, se pojavi tudi zadebelitev kože (t. i. lihenifikacija). Zaradi bolezni koža poroženi in se zadebeli. Posledično je pogosto videti usnjato.

Predvsem v predelu zapestij, komolcev in zadnje strani kolen je koža pogosto zadebeljena in manj elastična. Koža se včasih zadebeli tudi pri kontaktni alergiji, pri kateri nastane ekcem zaradi stika z določenimi snovmi (npr. kovine, čistila, lateks).

Dolgotrajna obremenitev kože

Če je koža na določenem mestu trajno obremenjena, se odzove s tako imenovano hiperkeratozo. V tem procesu zdrave kožne celice odmrejo in se spremenijo v odmrle poroženele celice. Koža se odebeli in nastane kalus (imenovan tudi tilom, poroženeli kalus ali kožni kalus). Kožo ščiti pred zunanjimi vplivi, kot je trenje ali pritisk, in se pogosto pojavi na stopalu (na jajčecih in petah).

Otiščanci se lahko razvijejo tudi na rokah in (ob ustrezni obremenitvi) na drugih delih telesa. Običajno nastane tam, kjer je koža dalj časa izpostavljena trenju in pritisku. Najbolj znana oblika tiloma je tako imenovana kurja očesa na stopalu. Nastane na primer, ko pretesni čevlji trajno obremenijo kožo.

Simptom pri drugih boleznih

Arealna zadebelitev ali oteklina kože se pojavi tudi kot simptom drugih stanj. Ti vključujejo na primer:

  • Cutis verticis gyrata: redka prirojena motnja, pri kateri je lasišče deformirano in se pojavijo gube
  • Pahidermoperiostoza: redka, dedna bolezen, pri kateri se poleg drugih simptomov koža zgosti in nastanejo gube
  • Lichen myxoedematosus in scleromyxedema: redka kožna bolezen, pri kateri se na koži razvijejo lišajem podobni noduli (topoli), koža pa se odebeli in otrdi na širokem območju.
  • Eritropoetična protoporfirija: redka presnovna motnja; koža srbi, peče in pordi, ko je izpostavljena sončni svetlobi; koža se zgosti
  • Interarit(a)enoidna pahiderma: oblika pahidermije, pri kateri je tkivo sluznice grla močno zadebeljeno, belkasto in izrazito nagubano ter prekrito z majhnimi bradavicami.
  • kronični edem (zastajanje vode): oteklina zaradi kopičenja tekočine v tkivu (običajno na nogah ali gležnjih), npr. pri cirozi jeter in kroničnem venskem popuščanju
  • Elefantijaza: povečanje ali otekanje dela telesa (npr. nog ali zunanjih genitalij) zaradi nakopičene limfne tekočine (limfedem), ki je limfni kanali ne odstranjujejo več v zadostni meri.
  • Rak limfnega in/ali krvnega sistema (npr. ne-Hodgkinov limfom ali levkemija).

Koža je videti – podobno kot pri slonih – poroženela, nagubana, otekla in suha. Prizadeti pogosto poročajo o srbečih in bolečih predelih kože. V nekaterih primerih so vidne tudi lise na koži. Zadebelitev kože, kot so otiščanci, se pojavi zlasti na podplatih in dlaneh.

Kako prepoznate pahidermo?

Če prizadeta oseba opazi kožne zadebelitve, ki so boleče ali se zdijo neobičajne, je prvi stik s splošnim zdravnikom. Po potrebi in na dodatne preiskave bo bolnika napotil k dermatologu.

Pogovor z zdravnikom

Pred samim pregledom kože zdravnik opravi natančen pogovor s prizadeto osebo (anamnezo). Med drugim sprašuje o obstoječih kožnih težavah in spremembah, na primer, kje so se prvič pojavile, ali so nastale nenadoma ali se razvijale dlje časa, ali obstajajo možni sprožilci zadebelitve kože (npr. čevlji, ki pretesno), ali ima prizadeta oseba druge bolezni (npr. nevrodermitis).

Zdravniški pregled

Katere kožne spremembe iščemo?

Da bi čim bolj natančno opisal zadebelitev kože in našel namige za sprožilni vzrok, je zdravnik pozoren na naslednje:

  • Vrsta kožne spremembe: Ali gre za zadebelitev kože, vozliče (npr. tudi pri kožnem raku ali bradavicah), mehurčke (npr. pri nevrodermitisu ali pasovcu), luske (npr. pri luskavici) ali lise (npr. pri koprivnici)?
  • Barva kože: Ali je koža pordela ali rumenkasta ali modrikasta?
  • Tekstura kože: Ali je koža zadebeljena? Ali so noduli otipljivi? Je koža hrapava in suha?
  • Ločitev od zdrave kože: Ali so robovi zadebeljene kože jasno razmejeni od zdrave kože? Ali so videti enakomerne ali nepravilne?
  • Velikost in razširjenost kožnih sprememb: Ali so kožne spremembe razporejene po veliki površini, v obliki črte ali kroga? Ali se pojavljajo simetrično na obeh straneh ali na eni strani?
  • Mesto na telesu: Kje na telesu se nahaja kožna sprememba?
  • Dodatne težave: Ali prizadeti predel kože srbi, peče, boli ali krvavi?

V večini primerov lahko zdravnik že ob fizičnem pregledu ugotovi, ali gre za patološko zadebelitev kože in če da, za katero.

Ultrazvok

Po potrebi dermatolog izmeri gostoto in debelino kože s posebno ultrazvočno napravo. V ta namen zdravnik vodi napravo po prizadetem predelu kože. Ultrazvočni valovi prodrejo skozi kožo in se različno odbijajo od posameznih tkivnih struktur. Na ta način lahko zdravnik vizualizira kožne strukture do globine 1 cm in oceni debelino in gostoto kože.

Drugi pregledi

Če je potrebno, zdravnik pregleda tudi kri prizadete osebe. Krvne vrednosti med drugim kažejo na vnetja, alergije ali druge bolezni. V nekaterih primerih je koristna biopsija kože. V lokalni anesteziji se vzame majhen vzorec kože, nato pa se v laboratoriju pregleda na maligne kožne tumorje. Biopsija daje tudi podatke o morebitnih okužbah, avtoimunskih boleznih ali oblikah alergije.

Kožni bris je koristen tudi za odkrivanje patogenov, kot so glive ali bakterije. Dermatolog odstrani nekaj kožnih celic ali izločkov z majhnim čopičem, vatirano palčko ali spatulo. Nato vzorec pregleda pod mikroskopom ali ga da analizirati v laboratorij.

Kako preprečiti slonjo kožo?

Pomembno je podpirati regeneracijo zdrave kože – ne glede na možne vzroke ali sprožilne osnovne bolezni. Tu obstajajo različne možnosti za preprečevanje:

Pravilna nega proti zadebelitvi kože

Da bi vaša koža ostala prožna in odporna, potrebuje vlago. Na ta način se koža bolje zaščiti pred zunanjimi vplivi, pritiskom in trenjem. Za preprečevanje pahidermije je zato po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom priporočljiva tudi uporaba ustreznih negovalnih krem ​​iz lekarne (npr. s sečnino ali emulzijami voda v olju).

Izogibajte se uporabi običajnih izdelkov za nego kože iz lekarn. Pogosto vsebujejo mehčala, konzervanse in barvila, umetne dišave ali veziva. Ti lahko kožo obremenjujejo, dražijo in dodatno izsušijo.

Redna profesionalna nega stopal deluje tudi preventivno proti otiščancem.

Prehrana za zadebeljeno kožo

Načeloma poskrbite, da boste zdravje kože podprli s pravilno prehrano. Priporočljiva je uravnotežena in raznolika prehrana z veliko zelenjave, sadja, žitaric in vlaknin – ter malo mesa in rib.