Artritis

Sinonim: vnetje sklepov angleščina: artritis Artritis je vnetje spoji ki se lahko pojavijo v povezavi z različnimi boleznimi. Zato ločimo različne oblike artritisa, glej Vzroki. Artritis se kaže skozi tipične simptome vnetja: sklep je pordel, otekel, pregret in boleč.

Če je prizadet samo en sklep, se imenuje monoartritis. Če več spoji sodelujejo pa se imenuje oligoartritis. Izraz poliartritis se uporablja, kadar je veliko spoji prizadeti.

Artritis v predelu hrbtenice se imenuje spondiloartroza. Ločiti je treba med artritisom in artrozo, pri katerih sklep na začetku ni poškodovan zaradi vnetja, temveč zaradi obrabe. Vendar artroza v napredni fazi lahko vodi do artritisa.

Vzroki

Dva najpogostejša vzroka za artritis sta okužbe in avtoimunske bolezni. Poleg tega obstajajo tako imenovane kristalne artropatije, pri katerih kristalni nanosi v sklepu povzročajo vnetja, pa tudi redkejše posebne oblike artritisa. Infekcijski ali septični artritis je večinoma posledica bakterije.

Vendar pa okužba sklepa z virusi ali glivice lahko vodijo tudi do artritisa. Patogeni lahko v sklep vstopijo na naslednje načine: preko kri (hematogeni namaz), na primer v primeru zastrupitev krvi (sepsa) z odpiranjem sklepnega prostora, bodisi v primeru poškodbe bodisi med zdravstvenimi posegi (punkcijami, operacijami), ki se izvajajo na nesterilni način s širjenjem sosednje okužbe mehkih tkiv (na primer po kolčni sklep zamenjava) ali kosti (osteomielitis) Poleg tega se artritis lahko pojavi kot simptom a Lymska bolezen okužba po ugriz klopa (Lajmski artritis). Velika podskupina artritisa se pojavlja v okviru avtoimunskih bolezni.

Za njih je značilno dejstvo, da imunski sistem je usmerjen proti lastnemu telesu pacienta. Če deli sklepa, kot je spoj hrustanec ali sklep sluznica napadi, se lahko razvije artritis. Najpogostejša oblika takšnega avtoimunskega vnetja sklepov je revmatoidni artritis, popularno znano kot revmatizem.

Poleg tega lahko prizadenejo sklepe naslednje avtoimunske bolezni: luskavica Sistemski eritematozni lupus Sjögrenov sindrom Scleroderma dermatomiozitis Bechterewova bolezen (ankilozirajoči spondilitis) Kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, Whipplejeva bolezen) Sarkoidoza Vaskulitis (vaskulitis), kot je Wegenerjeva bolezen Posebna oblika imunskega artritisa je t.i. reaktivni artritis. V tem primeru se artritis pojavi po bakterijski okužbi prebavil, sečil, reproduktivnih organov ali dihalni trakt, čeprav mehanizem njegovega razvoja še ni dokončno razjasnjen. Ena predpostavka je, da bakterije imajo na svoji površini sestavne dele, ki spominjajo na telesne molekule celic v sklepu.

Po uspešnem boju z bakterijeje imunski sistem lahko te molekule prepoznajo tudi kot tujke in zato sprožijo imunsko reakcijo proti lastnim celicam telesa. Ta vrsta "mešanja" je znana tudi kot navzkrižna reaktivnost. Druga teorija pravi, da po končani okužbi sestavni deli patogenov ostanejo zadaj, se odložijo v sklep in tako ponovno aktivirajo imunski sistem.

If uretritis in konjunktivitis se dodajo v reaktivni artritis kot takšna sekundarna bolezen po okužbi se govori Reiterjev sindrom ali Reiterjeva triada. Drugi vzrok za artritis so tako imenovane kristalne artropatije. Tu odlaganje kristalov v sklepu vodi do vnetne reakcije.

Najbolj znana oblika kristalne artropatije se pojavlja v okviru protin bolezen, pri kateri nastajajo kristali sečne kisline (artritis urica). Manj pogosto artritis povzroča kalcij kristali pirofosfata, ki se odložijo v hrustanec v primeru psevdo-protin (hondrokalcinoza) ali iz kristalov apatita, ki nastanejo v primeru hidroksiapatitne bolezni. Artritis lahko povzroči tudi obraba sklepov pri osteoartritisu in krvavitev sklepov pri hemofiliji. - s krvjo (hematogeno razprševanje), na primer v primeru zastrupitve krvi (sepsa)

  • Z odpiranjem sklepnega prostora, bodisi v primeru poškodb bodisi v primeru nesterilnih medicinskih posegov (punkcije, operacije)
  • S širjenjem sosednje okužbe mehkih tkiv (na primer po zamenjavi kolčnega sklepa) ali kosti (osteomielitis)
  • luskavica
  • Sistemski eritematozni lupus
  • Sjögrenov sindrom Sjögren
  • Scleroderma
  • dermatomiozitis
  • Ankilozirajoči spondilitis
  • Kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, Whipplejeva bolezen)
  • Sarkoidoza
  • Žilna vnetja (vaskulitis), kot je Wegenerjeva bolezen