Značilna lastnost disgrammatizma je slovnično popačen govor: otrok dela napake pri tvorjenju besed (kot je pregib), v strukturi stavka ter pri uporabi besednih končnic in funkcijskih besed (členi, predlogi, vezniki). Pogosto tvori enobesedne stavke in govori v slogu telegrama. Pogosta so tudi ponavljanja besed. Mnogi otroci komentirajo dejanski pomen povedanega s primernimi kretnjami in mimiko.
V hujših primerih je lahko disgramatizem tako izrazit, da otrok sploh ne razume, kaj govori.
| Opis | Vzroki | Simptomi | Diagnoza | Terapija | Prognoza |
