Hiperholesterolemija: definicija, simptomi

Kratek pregled

Simptomi: Sprva brez simptomov, dolgoročno pa so možne resne posledice, kot je vaskularna kalcifikacija.
Zdravljenje: Med drugim spremembe življenjskega sloga in prehranjevalnih navad, zdravljenje z zdravili visoke ravni holesterola in obstoječih osnovnih bolezni.
Vzroki in dejavniki tveganja: med drugim prehrana z visoko vsebnostjo holesterola, dednost, druge osnovne bolezni ali nekatera zdravila.
Diagnostika: krvni test, anamneza in fizični pregledi

Kaj je hiperholesterolemija?

Hiperholesterolemija je motnja presnove maščob v telesu. Za bolezen je značilna povečana količina holesterola v krvi. Holesterol (holesterol) je vitalna naravna snov živalskih celic.

Le majhen delež holesterola zaužijemo s hrano. Veliko večji delež proizvede telo samo, predvsem v jetrih in črevesni sluznici. Ta proces se imenuje biosinteza holesterola. Vmesni produkt je 7-dehidroholesterol. Ta snov je predhodnik vitalnega vitamina D.

Lipoproteini

Samo približno 30 odstotkov holesterola se prosto nahaja v človeškem telesu. Preostalih 70 odstotkov je povezanih z maščobnimi kislinami (estri holesterola). Holesterol kot maščobi podobna snov ni topen v vodi. Vendar pa mora biti vodotopen za transport v krvi.

Glede na njihovo sestavo ločimo različne lipoproteine. Najpomembnejši med njimi so hilomikroni, VLDL (»lipoproteini zelo nizke gostote«), LDL (»lipoproteini nizke gostote«) in HDL (»lipoproteini visoke gostote«). Obstajata še IDL (»lipoproteini srednje gostote«), ki stoji med LDL in VLDL, ter lipoprotein a, ki je po zgradbi podoben LDL.

Pri hiperholesterolemiji imata ključno vlogo lipoproteina LDL in HDL. Sestavljeni so večinoma iz holesterola in ohranjajo ravnotežje holesterola v ravnovesju. LDL prenaša holesterol iz jeter po krvi v druge celice telesa.

Lipoprotein HDL temu nasprotuje. Odvečni holesterol prenaša nazaj v jetra in tako preprečuje povišano raven holesterola.

Zato je LDL znan tudi kot "slab" holesterol, HDL pa kot "dober holesterol".

Hiperholesterolemija v skupini motenj presnove lipidov

Kako se manifestira hiperholesterolemija?

Hiperholesterolemija, to je povišana raven holesterola v krvi, sama po sebi ne povzroča nobenih simptomov. Prej je hiperholesterolemija znak drugih bolezni in določenega načina življenja. Dolgoročno pa ima visok holesterol v krvi potencialno resne posledice.

Arterioskleroza

Posledica je hiperholesterolemija. Presežek holesterola se nalaga na stenah krvnih žil. To sproži proces, ki na koncu poškoduje žile (arterije).

To je zato, ker se maščobe, ogljikovi hidrati, komponente krvi, fibrozno tkivo in apno odlagajo v žilni steni skupaj s holesterolom, kar povzroči arteriosklerozo.

CHD in srčni napad

Na primer, tveganje za srčni infarkt se približno podvoji pri skupni ravni holesterola (HDL plus LDL) 250 mg/dl. Pri skupni vrednosti nad 300 mg/dl je štirikrat višja kot pri ljudeh z normalno ravnjo holesterola.

PAVK in možganska kap

Če hiperholesterolemija poškoduje arterije nog, lahko to privede do tako imenovane bolezni izložb. Zdravniki to imenujejo pAVK (periferna arterijska okluzivna bolezen). Bolniki takrat trpijo zaradi bolečih motenj krvnega obtoka, zlasti ob stresu (na primer pri hoji).

Ksantomi

Ksatomi so maščobne obloge v tkivih, predvsem v koži. Zaradi hiperholesterolemije ali hipertrigliceridemije se maščobe in holesterol odlagajo na primer na trupu ali rokah in tvorijo rumeno-oranžne kožne zadebelitve (ravni ksantomi). Če se v vekah odlaga povišan holesterol, zdravniki govorijo o ksantelazmah.

Za hipertrigliceridemijo so značilni tudi rumenkasti vozliči na pordeli koži, predvsem na zadnjici in na iztegovalnih straneh rok in nog. Zdravniki te kožne manifestacije imenujejo eruptivni ksantomi. Maščobne obloge na linijah rok običajno kažejo na povečanje IDL in VLDL.

Hiperholesterolemija v očesu

Kako se zdravi hiperholesterolemija?

Cilj zdravljenja hiperholesterolemije je predvsem zmanjšati tveganje za nevarno poapnenje žil in s tem za bolezni srca in ožilja. Zdravljenje lahko zniža holesterol LDL in HDL ter trigliceride v določenem ciljnem območju.

Za trigliceride je ciljna vrednost pod 150 mg/dl. HDL holesterol je idealno nad 40 mg/dl pri moških in nad 50 mg/dl pri ženskah.

Tudi po mnenju ESC lahko bolnike razdelimo v štiri rizične kategorije glede na srčno-žilno tveganje:

Tveganje

nizka

zmerno

visoko

zelo visoko

Pri bolnikih z zelo visokim tveganjem strokovnjaki svetujejo ciljno raven holesterola LDL 55 mg/dl, pri visokem tveganju pa ciljno vrednost 70 mg/dl. V primeru zmernega tveganja je priporočljiva vrednost holesterola LDL 100 mg/dl, v primeru nizkega tveganja pa ciljna vrednost pod 116 mg/dl.

Preprečevanje ali zdravljenje vnetja trebušne slinavke (pankreatitis).
Preprečevanje ali odpravljanje ksantomov, zamaščenih jeter itd.

Faze zdravljenja hiperholesterolemije

V primeru hiperholesterolemije je na prvem mestu sprememba življenjskih navad in prehrane. Pri bolnikih s prekomerno telesno težo strokovnjaki priporočajo doseganje normalne telesne teže. Bolnikom z normalno telesno težo pa zdravniki svetujejo, naj svojo težo vzdržujejo.

Ukvarjajte se s športom ali zavestno razgibajte vsakdanje življenje.

Na primer, plezajte po stopnicah namesto z dvigalom! Namesto z avtom se v službo peljite s kolesom! Na ta način ne le preprečite hiperholesterolemijo LDL, ampak tudi znižate raven trigliceridov.

Poleg tega se poveča "dober" HDL. Poleg tega je to najučinkovitejši način za hujšanje in preprečevanje nadaljnjih srčno-žilnih bolezni ali sladkorne bolezni.

Mnogim obolelim že pomaga zamenjava masla z dietno margarino in rastlinskimi olji. Na splošno je visok delež nenasičenih maščobnih kislin koristen. Po drugi strani pa se je treba izogibati nasičenim maščobnim kislinam.

Za otroke in mladostnike s hiperholesterolemijo zdravniki svetujejo dnevni vnos približno enega do treh gramov. Preveč fitosterolov pa ima nasproten učinek. Zelo so podobni holesterolu in lahko sprožijo vaskularno kalcifikacijo.

Izogibajte se skriti maščobi.

Izberite tudi pusto meso in klobase z nizko vsebnostjo nasičenih maščob. Sem spadajo ribe z nizko vsebnostjo maščob, kot so postrv ali trska, divjačina, teletina in perutnina.

Pripravite si obroke z nizko vsebnostjo maščob in vsak dan jejte sadje in zelenjavo.

Zmanjšajte hrano, bogato s holesterolom.

Sem sodijo predvsem jajčni rumenjaki (in njihova nadaljnja predelava, kot je majoneza), drobovina ali školjke in raki.

Bodite pozorni na beljakovine in vlaknine.

Zlasti rastlinske beljakovine, ki jih najdemo zlasti v sojinih izdelkih, lahko potencialno znižajo hiperholesterolemijo. To je zato, ker poveča absorpcijo LDL in zniža visoko raven holesterola.

Če je mogoče, prenehajte kaditi in pijte alkohol le zmerno.

Pri hudi hipertrigliceridemiji zdravniki celo priporočajo popolno opustitev alkohola. To bo tudi preprečilo druge zdravstvene težave, kot je poškodba jeter. Priporočljivo je tudi, da se izogibate sladkim brezalkoholnim pijačam, če imate hiperholesterolemijo s povišanimi trigliceridi.

Dajte prednost "kompleksnim" ogljikovim hidratom.

Ostanite uravnoteženi.

Pretrde diete telesu naredijo več škode kot koristi! Zato je bistvo spremembe v tem, da se dolgoročno usposobite za druge prehranjevalne navade in ne da kar naenkrat opustite vse.

Prehranska sestava

Nemško društvo za boj proti motnjam presnove lipidov in njihovimi posledičnimi boleznimi (lipidna zveza) zagovarja naslednja priporočila glede sestave dnevne prehrane:

Hranil	Količina ali delež skupnega vnosa energije na dan	Primeri primernih živil
Ogljikovi hidrati	50-60 odstotkov	Sadje, krompir, zelenjava, žita
Beljakovine	10-20 odstotkov	Ribe, pusta perutnina, mleko z nizko vsebnostjo maščob (izdelki)
Prehranske vlaknine	več kot 30 gramov/dan
pin	25-35 odstotkov	Maslo, maščoba za cvrtje, mastno meso in mlečni izdelki. Pazite se skrite maščobe!
Maščobne kisline	nasičenih 7-10 odstotkov	živalska maščoba
enkrat nenasičenih 10-15 odstotkov polinenasičenih 7-10 odstotkov	Repično, olivno, sojino, koruzni kalčki, sončnično olje, dietna margarina
Holesterol	manj kot 200-300 gramov/dan	Jajčni rumenjak (ne več kot dva na teden), izdelki iz jajčnega rumenjaka (npr. jajčne testenine, majoneza), drobovina

Zdravljenje drugih bolezni

Prav tako dosledno jemljite svoja zdravila, da se uspešno zoperstavite hiperholesterolemiji. Če imate kakršne koli dvome ali vprašanja, ne oklevajte in vprašajte svojega zdravnika za nasvet.

Zdravljenje hiperholesterolemije z zdravili

Na začetku medikamentoznega zdravljenja hiperholesterolemije zdravnik običajno predpiše samo eno zdravilo, običajno statine. Če visoke ravni holesterola ni mogoče zadostno znižati, se odmerek poveča.

Če po treh do šestih mesecih ni bistvenega izboljšanja, terapijo podaljša z drugimi zdravili za hiperholesterolemijo.

Statini (zaviralci CSE)

Posledično se v celični ovojnici tvori več receptorjev za LDL. Te "lovke" omogočajo celici, da vzame holesterol iz krvi. Hiperholesterolemija se zmanjša.

Anionske izmenjevalne smole – vezivci žolčnih kislin

Anionske izmenjevalne smole ali veziva žolčnih kislin vežejo te žolčne kisline v črevesju. Posledično skupaj s holesterolom izginejo iz enterohepatičnega obtoka.

Za pridobivanje novega holesterola za žolč jetrne celice stimulirajo svoje LDL receptorje. Holesterol izgine iz krvi in hiperholesterolemija se izboljša.

Znani učinkovini sta holestiramin in kolesevelam. Vendar se oba zdaj le redko uporabljata v kombiniranih terapijah.

Zdravilna učinkovina se imenuje ezetimib in preprečuje absorpcijo holesterola iz črevesja. Za zdravljenje hiperholesterolemije obstaja fiksna kombinacija z zaviralcem CSE simvastatinom.

Fibrati

Zdravniki uporabljajo fibrate poleg zdravljenja hiperholesterolemije predvsem za zdravljenje povišanih trigliceridov in znižanih ravni HDL. Učinek je kompleksen. Med drugim se poveča razgradnja s trigliceridi bogatih lipoproteinov.

Nikotinska kislina

Zdravniki to zdravilo kombinirajo tudi s statini za zdravljenje hiperholesterolemije. Študija, izvedena v ZDA leta 2011 s specifičnim pripravkom nikotinske kisline v kombinaciji s statini, pa ni potrdila koristi.

Omega-3 maščobne kisline

Omega-3 maščobne kisline naj bi imele številne koristi. Leta 2010 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objavila poročilo o domnevnih učinkih različnih omega-3 maščobnih kislin, saj na to temo obstaja veliko študij, med katerimi so si nekatere tudi nasprotujoče.

Po navedbah strokovnjakov uživanje omega-3 maščobnih kislin podpira normalno delovanje srca. Vendar so strokovnjaki zanikali pozitiven učinek na hiperholesterolemijo.

Zaviralci PCSK9

Po dolgotrajnih raziskavah so bili zaviralci PCSK9 končno odobreni za zdravljenje visoke ravni holesterola v Evropi jeseni 2015. Učinkovine v tej skupini zdravil so beljakovine, natančneje protitelesa, ki se vežejo na encime PCSK9 in ti postanejo neučinkoviti. Zaradi tega je ponovno na voljo več receptorjev za LDL za preprečevanje hiperholesterolemije.

Zdravniki imajo tudi možnost, da predpišejo to zdravilo, če bolnik ne prenaša statinov. Zdravnik običajno aplicira protitelesa proti PCSK9 vsaka dva do štiri tedne z injekcijo pod kožo (subkutano). Vendar pa je zaradi visokih stroškov zdravljenja uporaba zaviralcev PCSK9 precej zadržana.

LDL afereza

V umetnem krogu cevi vodijo kri do stroja. Ta jo bodisi razdeli na plazmo in celice bodisi očisti LDL neposredno iz nje.

Cevke nato vračajo "čisto" kri v telo. Aferezo LDL lahko uporabimo tudi za znižanje povišanih ravni lipoproteina a, IDL in VLDL. Postopek se običajno izvaja enkrat na teden. Vzporedno zdravniki nadaljujejo z zdravljenjem hiperholesterolemije z zdravili.

Glede na vzrok hiperholesterolemije ločimo različne oblike.

Reaktivno-fiziološka oblika

V to skupino sodi na primer prehrana, bogata s holesterolom. Kot reakcija na to je presnova maščob v človeškem telesu preobremenjena. Telo ne izloča več dovolj hitro povišanega holesterola in razvije se visoka raven holesterola.

Sekundarna oblika

Pri sekundarni obliki hiperholesterolemije druge bolezni povzročajo visoke ravni holesterola. Ti vključujejo diabetes mellitus, hipotiroidizem, nefrotski sindrom ali kopičenje žolča v žolčnih vodih (holestaza). Poleg tega lahko nekatera zdravila sprožijo hiperholesterolemijo.

Sladkorna bolezen

Holesterol torej ostane v krvi in bolnik razvije hiperholesterolemijo. Pri debelosti je povečana tvorba holesterola LDL. Poleg tega insulin ne deluje več pravilno (insulinska rezistenca, sladkorna bolezen tipa 2). Maščobne kisline v večjih količinah vstopajo v jetra, kar povzroči povečanje VLDL (hipertrigliceridemija).

Hipotiroidizem

Nefrotski sindrom in holestaza

Nefrotski sindrom je posledica poškodbe ledvic. Običajno opazimo povečano raven beljakovin v urinu (proteinurija), znižano raven beljakovin v krvi (hipoproteinemija, hipoalbuminemija) in zastajanje vode v tkivih (edem).

Poleg tega sta hiperholesterolemija in triglicerinemija med klasičnimi znaki nefrotskega sindroma. "Dober" HDL holesterol je pogosto znižan.

Droge

Tudi številna zdravila lahko negativno vplivajo na presnovo lipidov. V večini primerov pripravki kortizona povzročijo hiperholesterolemijo. Zdravljenje z estrogeni, tabletami, tabletami za odvajanje vode (tiazidi) ali zaviralci beta običajno poveča trigliceride v krvi.

Poleg tega so pri nosečnicah opazili visoko raven holesterola. V tem primeru pa ima hiperholesterolemija majhen klinični pomen.

Primarna oblika

Pri poligenetski hiperholesterolemiji več napak v gradnikih človeškega genoma (geni) vodi do rahlo zvišanih ravni holesterola. Običajno se dodajo zunanji dejavniki, kot sta slaba prehrana in premalo gibanja.

Družinska monogenetska hiperholesterolemija

Pri monogenetski hiperholesterolemiji je napaka izključno v genu, ki vsebuje informacijo za proizvodnjo LDL receptorjev. Služijo za izločanje LDL holesterola iz krvi.

Heterozigoti imajo en bolan in en zdrav gen in običajno prvi srčni infarkt doživijo v srednjih letih, razen če ne zdravijo hiperholesterolemije. Družinska hiperholesterolemija se lahko podeduje v naslednjo generacijo (avtosomno dominantno dedovanje).

Hiperholesterolemija zaradi različnih apolipoproteinov

Druga genetska napaka vpliva na apolipoprotein B100. Ta beljakovina sodeluje pri sestavljanju LDL in pomaga pri vnosu LDL holesterola v celico. Natančneje, doseže vezavo LDL na njegov receptor.

Medicina je ugotovila, da se hiperholesterolemija pojavlja predvsem pri ljudeh z apolipoproteinom E 3/4 in E 4/4. Imajo tudi povečano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Hiperholesterolemija zaradi PCSK9

PCSK9 (proprotein konvertaza subtilizin/keksin tipa 9) je endogena beljakovina (encim), ki jo najdemo predvsem v jetrnih celicah. Ta encim veže LDL receptorje, pri čemer se njihovo število zmanjša.

Posledično visoka raven holesterola še naprej narašča. Znani pa so tudi primeri, ko je PCSK9 izgubil svojo funkcijo zaradi mutacij (»izguba funkcije«), kar zmanjša tveganje za hiperholesterolemijo.

Druge podedovane dislipidemije

Tudi druge dislipidemije so lahko posledica genetskih okvar. Prizadeti posamezniki imajo običajno tudi povišano raven holesterola v krvi:

bolezen	Nered	Značilnosti bolezni
Družinska kombinirana hiperlipoproteinemija

Družinska disbetalipoproteinemija
Hiperhilomikronemija
Družinska hipoalfa-lipoproteinemija

Poleg tega je lahko povišan lipoprotein a. Sestavljen je iz LDL in apolipoproteina a. Med drugim zavira procese pri strjevanju krvi, predvsem pri raztapljanju krvnih strdkov (konkurent plazminogenu).

Diagnoza in pregled

Splošni zdravnik ali specialist interne medicine (internist) diagnosticira hiperholesterolemijo s krvnim testom. V mnogih primerih povišane vrednosti holesterola opazimo po naključju.

Če so vrednosti povišane, zdravnik ponovno odvzame kri, tokrat po zaužitju hrane.

Za zdrave odrasle osebe brez dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja veljajo naslednje ciljne vrednosti v skladu z evropskimi smernicami:

LDL holesterol	<115 mg / dl
HDL holesterol	Ženske > 45 mg/dl, moški > 40 mg/dl
Trigliceridi	<150 mg / dl
Lipoprotein a (Lp a)	<30 mg / dl

Če je odvzem krvi pokazal hiperholesterolemijo, bo zdravnik preveril ravni po približno štirih tednih.

Pri ljudeh, ki nimajo drugih dejavnikov tveganja za aterosklerozo (kot je visok krvni tlak), strokovnjaki svetujejo kvocient LDL/HDL pod štiri. Nasprotno pa je ljudem s takšnimi drugimi dejavniki tveganja priporočljiv količnik pod tri, ljudem, ki že imajo na primer aterosklerozo, pa količnik pod dve.

Ker je hiperholesterolemija simptom, je pomembno, da zdravniki postavijo natančnejšo diagnozo osnovne bolezni. V ta namen je Nemško društvo za znanost o maščobah objavilo shemo, ki jo je mogoče uporabiti za določitev hiperholesterolemije za bolezen.

raven LDL holesterola v krvi	Družinska anamneza bolezni koronarnih arterij (CAD)	Diagnoza
> 220 mg / dl	pozitiven	Družinska hiperholesterolemija
Negativen	Poligenska hiperholesterolemija
190-220 mg / dl		Družinska kombinirana hiperlipidemija (zlasti s povišanimi trigliceridi)
negativna	Poligenska hiperholesterolemija
160-190 mg / dl	pozitiven	Družinska kombinirana hiperlipidemija (zlasti s povišanimi trigliceridi)
negativna	Čista hiperholesterolemija, ki jo povzroča prehrana

Diagnozo hiperholesterolemije zdravniki kodirajo z oznako ICD-10 E78 – »Motnje presnove lipoproteinov in druge lipidemije« ali z E78.0 – »Čista hiperholesterolemija«.

Pri hiperholesterolemiji je ključnega pomena zbiranje anamneze. Zdravniku zagotovi informacije o možnih vzrokih in dejavnikih tveganja.

Zdravnik vas bo vprašal o vaših prehranjevalnih navadah in uživanju alkohola ali cigaret. Zdravniku povejte tudi o vseh znanih boleznih, ki jih imate, kot so sladkorna bolezen, bolezen ščitnice ali jeter. Zdravnik vam bo med drugim postavil naslednja vprašanja:

Vas že mučijo kakšne bolezni? Če da, katere?
Ali stalno jemljete zdravila in kako se imenujejo?
Vas včasih pri hoji čutijo bolečine v nogah, morda tako hude, da se morate ustaviti?
Ali imate družinske člane s hiperholesterolemijo?

Zdravniški pregled

Zdravnik lahko izračuna vaš BMI (indeks telesne mase) na podlagi telesne teže in višine. Poleg tega meri krvni tlak in pulz ter posluša srce in pljuča (avskultacija).

Izračun tveganja

V okviru preiskav telesa in krvi zdravnik določi vrednost tveganja za bolezni srca in ožilja. Vrednost pove, kako visoko je tveganje, da bo posamezni bolnik v naslednjih desetih letih doživel srčni infarkt.

Nadaljnji pregledi

V določenih okoliščinah bo zdravnik opravil nadaljnje preiskave. Če obstajajo znaki bolezni, ki povzročajo hiperholesterolemijo, jih je treba pojasniti. S pomočjo ultrazvoka (sonografija) si zdravnik ogleda tudi stanje velikih arterij – na primer karotidnih arterij – in oceni stopnjo kalcifikacije žil.

Potek bolezni in prognoza

Potek hiperholesterolemije se od posameznika do posameznika zelo razlikuje. Obseg povišane ravni holesterola se razlikuje glede na vzrok. Na primer, ljudje z dedno hiperholesterolemijo imajo znatno večje tveganje smrti zaradi srčnega infarkta.

Študije kažejo, da so prizadeti moški in ženske pogosto imeli krvni strdek v koronarnih arterijah pred 60. letom.

Posamezne oblike terapije se pri vsakem pacientu različno odzivajo. Navsezadnje je vaša osebna angažiranost tista, ki odločilno določa uspešnost zdravljenja in vam daje možnost, da preprečite nevarno sekundarno obolenje hiperholesterolemije.