Rak prostate: simptomi in zdravljenje

Kratek pregled

  • Kaj je rak prostate? Maligna tvorba v prostati in eden najpogostejših rakov pri moških.
  • Simptomi: pogosto sprva brez simptomov, kasneje nespecifični simptomi, kot so bolečina pri uriniranju in ejakulaciji, kri v urinu in/ali semenski tekočini, težave z erekcijo
  • Vzroki: niso natančno znani; možna dejavnika tveganja sta predvsem višja starost in genetska predispozicija
  • Zdravljenje: V zgodnjih fazah po možnosti le »aktivni nadzor«. Sicer operacija, kemoterapija, radioterapija in/ali hormonska terapija.
  • Odgovorni specialist: urolog.
  • Prognoza: Z zgodnjo diagnozo in zdravljenjem dobre možnosti za ozdravitev. Če se je rak že razširil, se pričakovana življenjska doba znatno skrajša.

Rak prostate: opis

Raka prostate ne smemo zamenjevati z benigno hiperplazijo prostate, ki se prav tako običajno pojavi po 50. letu, s starostjo pa vse pogosteje: zbolita dva od desetih moških med 50. in 59. letom, sedem od desetih moških nad 70 let.

Anatomija in delovanje prostate

Prostata je eden od moških reproduktivnih organov. Njegova glavna naloga je proizvajati izloček, ki se doda semenski tekočini med ejakulacijo. Ena komponenta tega izločka je tako imenovani za prostato specifični antigen ali na kratko PSA. Ta encim tanjša semensko tekočino. PSA proizvaja izključno prostata. Njegovo določanje se uporablja za diagnozo in napredovanje raka prostate.

Rak prostate: simptomi

  • Težave pri praznjenju mehurja, npr.
  • Bolečina med ejakulacijo, zmanjšana ejakulacija
  • Težave z erekcijo (zmanjšana erekcija ali impotenca)
  • Kri v urinu ali semenski tekočini
  • Bolečina v predelu prostate
  • Težave z odvajanjem blata
  • Bolečina v spodnjem delu hrbta, medenici, bokih ali stegnih

Če imate katero od zgoraj navedenih težav, torej ne smete takoj domnevati, da gre za karcinom prostate. Vsekakor pa je priporočljiv pregled pri urologu. On vam lahko pove, ali imate res raka na prostati ali ne. V tem primeru bo takoj začel z zdravljenjem, da boste čim prej ozdraveli.

Rak prostate: vzroki in dejavniki tveganja

Starost

Višja starost je najpomembnejši dejavnik tveganja za raka prostate. Pred 50. letom se maligni tumor prostate skoraj nikoli ne pojavi. V starostni skupini 45 let bo na primer eden od 270 moških v naslednjih desetih letih zbolel za rakom na prostati. V skupini 75 let se to zgodi že enemu od 17 moških.

Genetska nagnjenost

Na splošno pa je tak družinski rak prostate redek – 90 do 95 odstotkov vseh rakov prostate verjetno nastane »spontano« (brez dednih genov za tveganje).

Etnični dejavniki

Razlogi za to so verjetno v različnih prehranjevalnih navadah (npr. naklonjenost visokomaščobni živalski prehrani v ZDA v primerjavi z žitaricami in zelenjavo bogato prehrano z veliko soje v Aziji) in socialnoekonomskih dejavnikih. Vlogo lahko igrajo tudi genetski dejavniki.

Prehrana, testosteron, seks, kajenje, alkohol, vnetje?

Nekoč je veljalo, da moški spolni hormon testosteron povečuje tveganje za raka na prostati. Danes se ta pogled šteje za zastarel. Vendar pa je pravilno, da maligni tumor raste na testosteronski način. To pomeni, da testosteron spodbuja rast že obstoječega karcinoma prostate – vendar ne sproži raka.

Za ovrženo velja tudi domneva, da spolni odnosi vplivajo na tveganje za raka na prostati: ne glede na to, ali moški nima spolnih odnosov, malo ali veliko – to po dosedanjih raziskavah nima vpliva na tveganje za nastanek bolezni.

Glede na študije bi lahko obstajala vsaj šibka povezava med rakom prostate in uživanjem tobaka. Vendar je to treba še raziskati. Zdi se, da obstaja tudi povezava z uživanjem alkohola (vsaj z velikim uživanjem alkohola).

Rak prostate: pregledi in diagnoza

Presejanje raka na prostati

Prvi korak je razgovor: zdravnik povpraša o splošnih zdravstvenih težavah (težave z uriniranjem, zaprtje, visok krvni tlak, težave z erekcijo itd.) ter o morebitnih predhodnih boleznih in jemanju zdravil. Sprašuje tudi, ali so v njegovi družini znani primeri raka prostate.

To pomeni, da lahko z digitalno-rektalnim pregledom ugotovimo večje spremembe v prostati. Te spremembe so lahko posledica že napredovalega karcinoma prostate (v zgodnjih fazah spremembe še niso vidne) ali pa imajo bolj neškodljiv vzrok. To lahko pojasnijo le nadaljnji pregledi.

Diagnoza raka prostate

Kdor pri sebi odkrije morebitne simptome raka na prostati, mora nujno obiskati zdravnika. Pravi kontakt pri sumu na raka prostate je specialist urolog. Najprej se bo s pacientom pogovoril in pridobil njegovo anamnezo. Za to lahko zdravnik na primer vpraša:

  • Ali imate v vaši družini primere raka prostate ali raka dojke?
  • Imate težave z uriniranjem?
  • Imate težave z erekcijo?
  • Ste v zadnjem času nenamerno shujšali?
  • Ste imeli v zadnjem času vročino ali nočno potenje?
  • Kakšna je vaša splošna telesna zmogljivost?
  • Imate kakšne težave s prebavo?
  • Ste opazili kri v urinu ali blatu?
  • Ali čutite bolečino v spodnjem delu hrbta (»išias«)?

Temu sledi digitalna rektalna palpacija (glejte zgoraj: presejanje raka prostate).

Vrednost PSA

Danes se v krvi poleg palpacijskega pregleda pogosto določi še določena vrednost: vrednost PSA. PSA (prostata-specifični antigen) je beljakovina, ki jo tvorijo skoraj izključno celice prostate in običajno le v majhnih količinah prehaja v kri. Povišane ravni v krvi torej kažejo na povečano aktivnost tkiva prostate – na primer pri raku prostate.

Vrednost PSA je brez dvoma uporabna kot kontrolni parameter za oceno poteka raka prostate po zdravljenju. Vendar se razpravlja o njegovi uporabnosti pri zgodnjem odkrivanju. Razlog za to je, da vrednost PSA zaznava tudi celične spremembe v prostati, ki sicer verjetno nikoli ne bi postale očitne in ne bi vodile do raka prostate. Rezultat testa torej pomeni nepotrebno psihično obremenitev in nepotrebno zdravljenje zadevnih moških.

Transrektalni ultrazvok (TRUS)

Za postavitev diagnoze raka prostate so poleg rektalne palpacije in določitve vrednosti PSA običajno potrebne še dodatne preiskave. Ti vključujejo transrektalni ultrazvok (TRUS). Pri tem prostato pregledamo z ultrazvočnim pregledom skozi danko. Tako lahko zdravnik natančneje oceni velikost in obliko prostate.

Slikanje z magnetno resonanco (MRI)

Slikanje z magnetno resonanco (MRI) se včasih uporablja kot slikovni postopek pri razjasnitvi suma raka prostate. Zagotavlja veliko bolj podrobne slike kot transrektalni ultrazvok (TRUS).

Vzorčenje tkiva iz prostate

Če predhodne preiskave (rektalni pregled, merjenje PSA, ultrazvok) odkrijejo znake raka prostate, je naslednji korak odvzem vzorca tkiva prostate in podrobna laboratorijska preiskava (biopsija prostate). Šele takrat je mogoče z gotovostjo trditi, ali je rak prostate res prisoten ali ne.

Ni nevarnosti, da bi se rakave celice zaradi odstranitve tkiva razpršile v okoliško tkivo. Vendar pa lahko poseg sproži lokalno vnetje. Zato bolnik na dan posega in morda še nekaj dni prejme preventivno antibiotike.

Pregled vzorcev tkiva

Vzorce tkiva prostate patolog pregleda pod mikroskopom na rakave celice (histopatološka preiskava). To tudi razkrije, v kolikšni meri so se rakave celice spremenile (degenerirale) v primerjavi z normalnim tkivom prostate.

Druga možnost za klasifikacijo tumorjev je sistem TNM.

Rak prostate: stadije

Če histopatološka preiskava vzorcev tkiva potrdi sum na raka prostate, je treba pregledati razširjenost tumorja v telesu. Na ta način je mogoče ugotoviti, v kateri fazi se nahaja rak prostate (staging). Od tega je odvisno individualno načrtovanje terapije.

  • Slikanje z magnetno resonanco (MRI): lahko prikaže povečane bezgavke v medenici – možen znak okužbe z rakavimi celicami – kot tudi bolj oddaljene hčerinske kolonizacije. Alternativa MRI je računalniška tomografija (CT).
  • Scintigrafija skeleta (scintigrafija kosti): S tem nuklearnomedicinskim pregledom lahko tip ugotovi, ali je rak prostate že metastaziral v kosti.
  • Ultrazvočni pregled trebuha: Uporablja se na primer za odkrivanje morebitnih metastaz raka prostate v jetrih. Morebiten zastoj urina zaradi pritiska tumorja na sečnico lahko odkrijemo tudi z ultrazvokom.

Rak prostate: Razvrstitev

  • Tako T1 pomeni majhen karcinom prostate, ki ne povzroča nelagodja in ni niti otipljiv niti viden na slikanju, ampak je bil odkrit le z biopsijo. Na drugem koncu lestvice T4 predstavlja napredovali tumor, ki je zrasel v tkivo, ki obdaja prostato (npr. danko).
  • Za vrednost N sta možna dva izraza: N0 pomeni "bezgavke niso prizadete" in N1 "regionalne bezgavke vsebujejo rakave celice".

Rak prostate: zdravljenje

Kako je videti zdravljenje raka prostate v posameznih primerih, je odvisno od več dejavnikov. Odločilna sta predvsem stadij raka in starost bolnika. Zdravnik bo v največji možni meri upošteval tudi druge dejavnike, kot so morebitne spremljajoče bolezni in bolnikove želje glede zdravljenja (na primer zavrnitev kemoterapije).

Če tumor ne raste ali raste zelo počasi, če ne povzroča nikakršnih simptomov in če je bolnik že v poznejših letih, se lahko zdravljenje zaenkrat opusti in tumor le redno pregleduje zdravnik. .

Katera terapija je smiselna kdaj in kakšne stranske učinke imajo lahko posamezne oblike zdravljenja, si lahko preberete v članku Rak prostate – Zdravljenje.

Rak prostate: Naknadno zdravljenje

  1. Čim prej odkriti ponovitev raka prostate (recidiv). Pri tem pomaga telesni pregled in krvne preiskave (kot je določitev vrednosti PSA).

Spremljanje se mora začeti najkasneje dvanajst tednov po ABkončanem zdravljenju raka prostate. V prvih dveh letih naj bo spremljanje četrtletno, v 3. in 4. letu pa dvakrat letno. Od 5. leta naprej se priporoča enkrat letno spremljanje raka prostate. Če je mogoče, naj preiskave opravi urolog, ki ima izkušnje z zdravljenjem bolnikov z rakom (onkološka ordinacija).

Rak prostate pogosto raste počasi in ga je mogoče dobro zdraviti, zato je prognoza na splošno ugodna. Obstajajo pa tudi primeri, ko se tumor zelo hitro in agresivno širi. Takrat so možnosti za ozdravitev slabše.

Po statističnih podatkih je pet let po diagnozi še vedno živih 89 odstotkov bolnikov, preostalih enajst odstotkov pa jih je umrlo zaradi malignega tumorja na prostati (relativna 5-letna stopnja preživetja). Tako je pričakovana življenjska doba pri raku prostate precej dobra v primerjavi z drugimi vrstami raka.