Jetra: anatomija in delovanje

Kaj so jetra?

Zdrava človeška jetra so rdečkasto rjav organ z mehko konsistenco in gladko, rahlo odsevno površino. Zunaj ga obdaja čvrsta vezivnotkivna kapsula. Povprečna teža jeter pri ženskah je 1.5 kg, pri moških pa 1.8 kg. Polovica teže je posledica visoke vsebnosti krvi v organu.

Štirje režnji jeter

Organ je sestavljen iz dveh velikih in dveh majhnih reženj. Dva velika režnja se imenujeta lobus dexter in lobus sinister (desni in levi jetrni reženj). Desni reženj je bistveno večji od levih reženj.

Na spodnji strani dveh velikih reženj sta dva majhna: kvadratni reženj (lobus quadratus) in repni reženj (lobus caudatus). Med njima je jetrna odprtina (glej spodaj).

Osem segmentov

Vsak segment je sestavljen iz številnih lobulov, velikih od enega do dveh milimetrov, ki imajo šesterokotno obliko. Na mestu, kjer se srečajo trije lobuli, je majhno območje vezivnega tkiva. Tam se nahajajo majhna veja jetrne arterije in portalne vene, pa tudi majhna veja žolčnih vodov. To območje se imenuje periportalno polje.

Lobule so večinoma sestavljene iz jetrnih celic (hepatocitov). Ti kažejo visoko presnovno aktivnost in so odgovorni predvsem za delovanje jeter.

Pristanišče jeter

Jetrna vrata (porta hepatis) se nahajajo na spodnji strani velike žleze. Tu vstopajo v organ krvne žile, izstopajo pa žolčevod (ductus hepaticus) ter limfne žile in živčna vlakna.

Oskrbovalni žili sta portalna vena (Vena portae) in jetrna arterija (Arteria hepatica). Slednji oskrbuje organ s krvjo, bogato s kisikom. Po drugi strani pa portalna vena prenaša kri, napolnjeno s hranili iz prebavnega trakta.

Ali jetra ponovno zrastejo?

Kakšna je funkcija jeter?

Jetra so osrednji presnovni organ in opravljajo številne vitalne naloge:

Žongler s hranili

Črevesje absorbira sladkor, maščobne kisline, vitamine itd. iz pulpe hrane in jih pošlje po portalni veni v jetra. Jetra iz krvi odstranijo odvečne hranilne snovi, ki jih telo trenutno ne potrebuje, in jih shranijo. Če kateri koli del telesa (kot so možgani) poroča o potrebi po določenih hranilih, jih organ za shranjevanje ponovno sprosti in vnese v krvni obtok.

Recikliranje in odstranjevanje odpadkov

V hepatocitih se pretvorijo in razgradijo številni presnovni produkti. Presnovni organ odstrani tisto, kar je neuporabno bodisi preko ledvic (snovi, topne v vodi) bodisi – pakirano v žolču (glej spodaj) – preko črevesja (snovi, topne v maščobi).

Visoko zmogljiv filter

Hepatociti filtrirajo stare hormone in krvne celice, bakterije in okvarjene celice iz krvi. Jetra kot organ za razstrupljanje odstranjujejo tudi onesnaževala, kot so amoniak (pri razgradnji beljakovin), alkohol, pesticidi in mehčala ter zdravila.

Tovarna hormonov

Žolčni mešalnik

Do en liter žolča za prebavo maščob se dnevno zmeša v jetrih in prenese v žolčnik ali neposredno v dvanajsternik za shranjevanje.

Dobavitelj holesterola

Holesterol je izhodiščni material za pomembne hormone in žolčne kisline ter gradnik celičnih membran. Telo dobi majhen del holesterola, ki ga potrebuje, s hrano. Večino preostalega proizvede sama, v jetrih.

Lekarna za telo

Jetra zagotavljajo faktorje strjevanja krvi, ki zagotavljajo, da majhna ureznina ne povzroči smrtno nevarne izgube krvi (strjevanje krvi).

Visoko zmogljiv stroj

Kako učinkovito jetra opravljajo svoje naloge, ponazarjajo naslednje številke: vsako minuto skozi organ preteče 1.4 litra krvi. To pomeni približno 2,000 litrov telesnega soka na dan, ki ga okoli 300 milijard hepatocitov filtrira, razstrupi, osvobodi odvečnih hranil ali napolni s potrebnimi hranili in vrne v obtok.

Kje se nahajajo jetra?

S svojo spodnjo površino klinasti organ meji na različne trebušne organe – desno ledvico in nadledvično žlezo, dvanajsternik, želodec in debelo črevo, žolčnik, trebušno slinavko in vranico ter tanko črevo.

Jetra so spojena s spodnjo stranjo diafragme. Zato se z vsakim vdihom pomakne navzdol in ga lahko tudi pri zdravem človeku ob globokem vdihu zatipamo pod desnim rebrnim lokom. Pri izdihu se velika žleza skupaj z diafragmo rahlo potegne navzgor.

Presnovni organ je tudi pritrjen na trebušno steno z več vezmi in povezan z želodcem in dvanajstnikom.

Kakšne težave lahko povzročajo jetra?

Naloge jeter so zelo raznolike, zato imajo bolezni ali poškodbe organa pogosto zelo resne zdravstvene posledice. Kljub visoki regenerativni sposobnosti je lahko velika žleza tako močno poškodovana (na primer zaradi alkohola, mamil ali bolezni), da ne more več (v zadostni meri) opravljati svojih nalog.

Pri cirozi se funkcionalno tkivo žleze počasi in nepreklicno nadomesti z vezivnim tkivom, ki pa ne zmore opravljati številnih nalog organa. Možni vzroki za cirozo so zloraba alkohola, virusne okužbe in dedne presnovne bolezni.

O zamaščenih jetrih zdravniki govorijo, kadar je vsebnost maščobe v hepatocitih previsoka. Možni vzroki so debelost, zloraba alkohola in zloraba drog.

Rak jeter (karcinom jeter) je razmeroma redek rak, ki prizadene predvsem moške. Maligni tumor običajno izvira iz hepatocitov (hepatocelularni karcinom), včasih tudi iz žolčnih vodov, ki potekajo v organu (holangiocelularni karcinom) ali krvnih žil (angiosarkom).

Značilni spremljevalni simptomi omenjenih bolezni so lahko utrujenost in nezmožnost, srbečica, bolečina pod desnim rebrnim lokom, slabost in bruhanje ter moteno strjevanje krvi in ​​zlatenica (ikterus). Slednje nastane zaradi povečanja žolčnega pigmenta bilirubina v krvi.

Če osrednji presnovni organ ne more več opravljati svojih nalog, obstaja življenjska nevarnost. Takšna odpoved jeter se lahko pojavi akutno ali se razvije kronično.