Kratek pregled
- Zdravljenje: prehrana, vadba, vedenjska terapija, zdravila, zmanjšanje želodca, zdravljenje debelosti.
- Simptomi: neobičajno visoko kopičenje maščobe v telesu, zmanjšana zmogljivost, težko dihanje, čezmerno znojenje, bolečine v sklepih in hrbtu, psihološke motnje, zamaščena jetra, protin, ledvični kamni kot sekundarni klinični znaki
- Vzroki in dejavniki tveganja: genetska predispozicija, nezdrave prehranjevalne navade, premalo gibanja, počasna presnova, različne bolezni ter zdravila, psihološki in socialni dejavniki.
- Potek in prognoza: Ob nezdravljenju je debelost progresivna bolezen z velikim tveganjem sekundarnih obolenj in krajšo življenjsko dobo. Čim prej se začne zdravljenje ali ozdravitev, boljša je prognoza. Možne posledice so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter različne vrste raka.
Kaj je debelost?
Debelost ni težava postave ljudi s šibkim karakterjem, ampak priznana kronična bolezen. Spada v skupino hormonskih, prehranskih in presnovnih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in nemško združenje za debelost (DAG) definirata debelost kot kopičenje maščobnega tkiva v telesu, ki presega normalno raven in povzroča škodo zdravju.
Debelost, imenovana tudi debelost, obremenjuje celotno telo in zato prinaša veliko tveganje za sekundarne bolezni – od srčnega infarkta in sladkorne bolezni do različnih vrst raka. Dejstvo, da je zdaj četrtina moških in žensk v Nemčiji debelih, je torej velik družbeni problem. Navsezadnje ima 67 odstotkov moških in 53 odstotkov žensk prekomerno telesno težo.
Debelost v otroštvu in adolescenci
Če otroci pred puberteto trpijo za debelostjo, obstaja veliko tveganje, da bodo tudi v odrasli dobi imeli prekomerno telesno težo in tako že v zgodnjem otroštvu razvili različne bolezni.
Vendar pa niso problematične le fizične posledice debelosti: socialna izključenost in ustrahovanje v otroštvu sta včasih tudi temelj za kasnejše psihične motnje in trajno vplivata na razvoj osebnosti.
Razlogov za debelost v otroštvu in mladostništvu je veliko. Poleg genetske predispozicije imata pomembno vlogo premalo gibanja in slaba prehrana. Starši pogosto prenašajo način življenja, ki spodbuja debelost, na svoje otroke.
Priporočeni indeks telesne mase (ITM)
Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se oseba z indeksom telesne mase 25 ali več šteje za prekomerno telesno težo, z ITM 30 ali več pa za močno prekomerno telesno težo (debelo). BMI se izračuna tako, da se teža (v kilogramih) deli s kvadratom višine (m2). Tako bi bila na primer oseba, visoka 180 cm, pri 81 kilogramih predebela, pri 98 kilogramih pa debela.
Vrednost BMI se uporablja za identifikacijo ustreznega statusa teže in tako je mogoče razdeliti različne vrste debelosti.
Tabela ITM za odrasle
Izraz preadipoznost je sinonim za izraz debelost in se pogosto uporablja zamenljivo, ni pa univerzalen. Preadipoznost velja za predhodnika debelosti in kaže, da so posamezniki z BMI nad 25 izpostavljeni znatno povečanemu tveganju za debelost in njene posledice.
Tukaj je kalkulator BMI za odrasle
V skladu s tem je tabela BMI za otroke in mladostnike naslednja:
- Prekomerna telesna teža: percentili BMI > 90 – 97
- Debelost: percentili BMI > 97 – 99.5
- Ekstremna debelost: percentili BMI > 99.5
Adipositas permagna
Pri ITM 40 zdravniki govorijo o debelosti permagna ali debelosti 3. stopnje. Prizadeti so zelo debeli in zato imajo običajno zelo omejeno kakovost življenja. Tudi počasna hoja ali sedenje jim je težko.
Še posebej verjetno bodo zboleli za sekundarnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in visok krvni tlak, njihova pričakovana življenjska doba pa se skrajša. V večini primerov zaradi prekomerne telesne teže trpi samozavest, prizadete pa stigmatizira okolje.
Občutna izguba teže je ključnega pomena za zelo debele ljudi, da spet postanejo bolj zdravi. Več o debelosti stopnje III si lahko preberete v članku Adipositas permagna.
Katere so različne oblike debelosti?
Pri ženskah pa se maščoba kopiči predvsem na bokih in stegnih. Zato se ta oblika imenuje "tip hruške" ali ginoidna porazdelitev maščobe. Te obloge so zdravju manj škodljive kot jabolčne, čeprav obe obliki predstavljata povečano tveganje za zdravje nad določeno stopnjo debelosti.
Kakšni so načini zdravljenja debelosti?
Za zdravljenje debelosti ni dovolj kratkoročno zmanjšanje telesne teže. Da bi preprečili resne sekundarne bolezni, morajo ljudje z debelostjo trajno zmanjšati telesno težo in vzpostaviti normalno presnovo energije.
Da bi bilo zdravljenje debelosti dolgoročno uspešno, so potrebne daljnosežne spremembe življenjskih navad. Terapija debelosti vedno temelji na prehranski, gibalni in vedenjski terapiji. Kombinacijo teh metod zdravljenja zdravniki imenujejo multimodalna konzervativna terapija (mmk).
Prehranska terapija
Pomembno je, da so oblikovani konkretni cilji. Na primer, da vsak dan prihranite 500 kalorij. Poleg tega je treba upoštevati praktične vidike spremembe prehrane. Pacienti se na primer naučijo, na kaj morajo biti pozorni pri nakupovanju in kako z malo truda skuhati raznolike obroke.
Pri bolnikih, ki imajo poleg debelosti še sladkorno bolezen, prehransko terapijo praviloma spremlja tudi svetovanje o sladkorni bolezni.
Vadbena terapija
Vadba je osrednji del zdravljenja debelosti. Za učinkovito hujšanje morajo bolniki opraviti vsaj 150 minut zmerne vadbe na teden, pri čemer porabijo 1200 do 1500 kilokalorij. Poudarek je običajno na športih moči in vzdržljivosti. V primeru hude prekomerne telesne teže naj bodo to športi, ki dodatno ne obremenjujejo sklepov in okostja.
Vedenjska terapija
Mnogi ljudje s prekomerno telesno težo s prehranjevanjem kompenzirajo negativne občutke, kot so žalost, razočaranje in stres. Takih vedenjskih vzorcev, ki so se utrjevali skozi leta ali celo desetletja, ni enostavno zavreči.
S pomočjo psihosomatske medicine in vedenjske terapije lahko bolniki najdejo nove načine za zamenjavo nezdravega vedenja z bolj zdravim vedenjem. To teoretično znanje utrdimo in vadimo na praktičnih vajah.
Če ta osnovna terapija s prehrano, vadbo in vedenjsko terapijo ne privede do želenega rezultata ali če zaradi obsega prekomerne teže ne obljublja zadostnega uspeha, lahko pride v poštev tudi zdravljenje z zdravili ali kirurški ukrepi, kot je zmanjšanje trebuha.
Zdravljenje z drogami
Vendar so številna zdravila brez recepta v najboljšem primeru draga in neučinkovita, v najslabšem pa nevarna za vaše zdravje. Pogovorite se s svojim zdravnikom o smiselni podpori zdravil za hujšanje.
Zmanjšanje želodca (bariatrična kirurgija)
Obstajajo različne metode za zmanjšanje volumna želodca. Želodčni trak ali želodčni balon preprečuje, da bi zaužili večje količine hrane. So reverzibilni – vendar imajo tudi manjši učinek kot kirurško zmanjšanje želodca (bariatrična kirurgija).
Preprost cevast želodec je mogoče ustvariti kirurško ali želodčni obvod, ki prav tako premosti del tankega črevesa, tako da telo absorbira manj pojedenega.
V Nemčiji je mogoče zaprositi za zmanjšanje želodca od ITM 40 ali od ITM 35, če so dodane sekundarne bolezni, kot je sladkorna bolezen. Več o tej temi si lahko preberete v članku Zmanjšanje želodca.
Zdravilo debelosti
Cilji in sestavine zdravljenja debelosti se ujemajo s cilji osnovne terapije: sprememba prehrane, športni program in ukrepi vedenjske terapije. Vendar pa v okviru zdravljenja debelosti poteka veliko bolj intenzivno zdravljenje. Mnogi bolniki tudi lažje spremenijo svoje življenjske navade v drugačnem okolju.
Zdravljenje debelosti običajno izvajajo rehabilitacijske klinike ali posebne ambulante za debelost. Obstajajo bolnišnične in ambulantne ponudbe. Zdravilo je treba uporabiti skupaj z zdravnikom. O zahtevah za kuro in o tem, kako se prijaviti, si lahko preberete v članku Adipositas-Kur.
Znaki prekomerne telesne teže ali debelosti
Glavni simptom patološkega kopičenja maščobe
Glavni simptom debelosti je prekomerno kopičenje maščobnih oblog v telesu. Telo obremenijo že zaradi same teže, ki jo mora posledično nositi. Povečana obremenitev povzroči, da telo potrebuje več kisika in hranil.
Poleg tega maščobni depoji niso zgolj maščobne zaloge. Proizvajajo sporočilne snovi, ki negativno vplivajo na presnovo in številne druge telesne funkcije.
Omejena telesna zmogljivost
Prekomerna telesna teža posebej obremenjuje srce in krvožilni sistem. Posledično je celo majhen fizični napor včasih naporen podvig. To je po eni strani posledica obremenitve s telesno težo, pa tudi dejstva, da skozi celotno tkivo teče več krvi.
Ker je vsaka telesna dejavnost zelo naporna zaradi teže in neprijetna zaradi zasoplosti, se veliko ljudi z debelostjo izogiba telesnim naporom. A ravno pomanjkanje gibanja je včasih glavni vzrok za debelost. Prizadeti se pogosto ujamejo v začaran krog pomanjkanja gibanja in pridobivanja telesne teže, zaradi česar njihova teža vedno bolj raste.
Obraba sklepov
Poleg srčno-žilnega sistema zaradi debelosti najbolj trpi mišično-skeletni sistem. Zaradi velike obremenitve sklepov se ti predčasno obrabijo. Pri tem se fina hrustančna plast v različnih sklepih postopoma nepopravljivo uniči (artroza). Še posebej pogosto so prizadeti kolenski, kolčni in skočni sklepi. Debelost pogosto povzroči tudi prezgodnjo obrabo medvretenčnih ploščic med telesi vretenc in tako včasih povzroči hernijo diska (prolaps diska).
Povečano znojenje (hiperhidroza)
Refluks (zgaga)
Velikokrat maščobne zaloge v trebušni votlini neprestano pritiskajo na prebavne organe, na primer na želodec. Kisli želodčni sok se nato potisne nazaj v požiralnik, kjer povzroči zgago. Dolgoročno napadi kisline spremenijo celice požiralnika: razvije se stanje, imenovano Barrettov požiralnik, ki lahko napreduje v raka.
apnea spanja
Ljudje s sindromom apneje med spanjem (SAS) trpijo zaradi prekinitev dihanja med spanjem. Najpogostejša oblika tega stanja se imenuje sindrom obstruktivne spalne apneje (OSAS). V tem primeru mišice zgornjih dihalnih poti med spanjem popustijo. To ovira pretok zraka pri normalnem dihanju, kakovost spanja pa je slaba. To je pogosto pri ljudeh s prekomerno telesno težo.
Ljudje z apnejo v spanju so pogosto zelo utrujeni in nezbrani. Pomanjkanje počitka med spanjem obremenjuje tudi psiho.
Krčne žile (krčne žile) in tromboze
Zakaj so debeli ljudje bolj nagnjeni k krčnim žilam, še ni jasno. Razlog je lahko sorazmerno šibkejše vezivno tkivo debelih ljudi. Raziskovalci tudi domnevajo, da maščobne celice sproščajo številne posredne snovi, ki oslabijo žilne stene ven.
Psihološke težave
Ljudje z debelostjo so pogosto stigmatizirani zaradi svoje teže. Raziskave kažejo, da dve tretjini Nemcev meni, da sta vzroka za debelost lenoba glede gibanja in prenajedanje. Večina anketirancev je domnevala, da so si debelost povzročili sami. Prizadeti se v vsakdanjem življenju pogosto soočajo s temi obsežnimi ocenami. Možni posledici sta socialni umik in morebitno povečano udobje pri prehranjevanju.
Drugi klinični znaki debelosti
- Žolčni kamni (holecistolitiaza): Debelost je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Ljudje z debelostjo imajo pogosto visoko raven holesterola. Ko holesterol kristalizira, nastanejo žolčni kamni, ki včasih povzročijo krčeče bolečine v trebuhu (kolike). Holesterolski kamni so najpogostejša vrsta žolčnih kamnov v industrializiranih državah.
- Protin (hiperurikemija): raven sečne kisline v krvi se pogosto poveča z debelostjo. Ko sečna kislina v krvi preseže kritični prag koncentracije, kristalizira. Kristali sečne kisline se nato odložijo v sklepih, kjer povzročijo napad protina z močno bolečino zaradi vnetja.
Vzroki in dejavniki tveganja
Številni so individualni dejavniki, ki pomembno vplivajo na metabolizem in s tem na individualno energetsko bilanco in težo. Sem spadajo genetska zasnova, materina prehrana med nosečnostjo in hormoni. Zato nekomu s prekomerno telesno težo ni nujno, da mora jesti več ali telovaditi manj kot vitki osebi.
Vzroki za debelost daleč presegajo uživanje preveč hrane in premalo gibanja. Zdi se, da cela vrsta dejavnikov vpliva in se krepi. Natančni mehanizmi še niso povsem razumljeni. Vsekakor pa postaja očitno, da bolezenski proces živi svoje življenje: bolj kot je debelost izražena, bolj trmasto se telo brani odvečnih kilogramov.
Prehranjevalno vedenje (alimentarna debelost)
Nekateri raziskovalci tudi trdijo, da za razvoj debelosti ni odločilna skupna količina kalorij, temveč sestava prehrane. Na primer, da olja s polinenasičenimi maščobnimi kislinami manj redijo kot nasičene maščobe. Ali pa da se zaradi sladkarij zrediš kot zelenjava z enako količino kalorij.
Spet druge hipoteze pravijo, da daljši odmori med obroki, v katerih ima telo čas, da ponovno zmanjša zaloge hrane, pomagajo postati ali ostati vitki. Ljudje, ki pogosto nekaj pojedo med obroki, imajo večjo verjetnost, da se bodo zredili ob enakem vnosu kalorij. Strokovnjaki zato priporočajo vsaj štiri ure brez kalorij med obroki.
Pomanjkanje vadbe
Ni odločilna le trenutna količina vadbe: tisti, ki se gibljejo malo, imajo manj mišične mase. Tudi v mirovanju mišice porabijo več energije kot na primer maščobno tkivo. Če se mišična masa zmanjša, se zmanjša tudi bazalni metabolizem, tj. energetske potrebe telesa v mirovanju.
Problematično je, da socialna omrežja pritegnejo predvsem mlade, da dan preživijo ob posedanju z virtualnimi prijatelji, namesto da bi se dejansko fizično naprezali ali bili športno aktivni.
Vedno več odraslih sprejema tudi življenjski slog, zaradi katerega so nagnjeni k debelosti: številni delavci preživijo veliko časa za svojim osebnim računalnikom. Kolesarjenje in hojo sta nadomestila vožnja ali javni prevoz, vzpenjanje po stopnicah pa so marsikje odpravile tekoče stopnice in dvigala.
Presnova
Nasprotno pa obstajajo tudi zelo vitki ljudje, ki veliko jedo – in ne delajo veliko vadbe, da bi nadomestili.
Debeli ljudje izgubijo tudi manj toplotne energije zaradi izolacijske plasti maščobe pod kožo. Zato morajo sorazmerno manj energije pretvoriti v toploto, kar pomeni, da porabijo manj kalorij.
Okolje oblikuje prehranjevalno vedenje
Prehranjevalne navade se pomembno oblikujejo v otroštvu in mladostništvu. Vedno več otrok se ne nauči pravilnega ravnanja s hrano, ne doma ne v šoli. Na primer, nenadzorovan dostop do sladkarij zmoti naravni ritem napadov lakote in vnosa hrane: posledično otroci in mladostniki nenehno jedo.
Genetski vzroki
Geni igrajo pomembno vlogo pri razvoju debelosti: rezultati študij dvojčkov kažejo, da je debelost posledica genetskih vzrokov v približno 40 do 70 odstotkih primerov.
Trenutno pa še vedno ni jasno, koliko genov je dejansko vpletenih v nastanek debelosti in na kakšen način. Doslej je znanih približno 100 genov, za katere obstaja sum, da so povezani s prekomerno telesno težo in debelostjo.
Zlasti "gen FTO" je v središču raziskav debelosti. Zdi se, da gen sodeluje pri nadzoru apetita. Ljudje z mutacijo v tem genu lahko postanejo siti le z zakasnitvijo in se zato lažje zredijo.
Epigenetsko programiranje
Na težo nimajo velikega vpliva le geni sami, ampak tudi to, kako aktivni so v telesu. Veliko število genov je celo popolnoma utišanih in se sploh ne uporabljajo.
Med drugim se na gene vpliva že v maternici. Če ima mati prekomerno telesno težo ali razvije gestacijski diabetes, se otroci pogosto rodijo veliki in pretežki. Njihovo tveganje za debelost je takrat veliko, saj je telo navajeno na presežek hrane. Otrok je vse življenje nagnjen k prenajedanju. Poleg tega njegovo telo prenaša višjo raven sladkorja v krvi.
Bolezni kot vzrok debelosti
Nekatere bolezni in zdravila prav tako spodbujajo pridobivanje telesne teže in s tem debelost. Strokovnjaki takrat govorijo o sekundarni debelosti.
- Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): Približno štiri do dvanajst odstotkov žensk v rodni dobi ima to cistično bolezen jajčnikov. Za PCOS so značilne motnje ciklusa in debelost.
- Cushingova bolezen (hiperkortizolizem): Pri tej motnji nadledvične žleze izločajo nenaravne količine kortizona v kri. Ko so ravni krvi trajno povišane, hormon kortizon povzroči močno povečanje telesne mase, zlasti na trupu ("debelost trupa").
- Hipotiroidizem: Pri hipotiroidizmu se ščitnična hormona T3 in T4 ne proizvajata v zadostnih količinah. Med drugim uravnavajo energijsko presnovo, ki je ob pomanjkanju T3 in T4 nižja od normalne.
- Genetski sindromi: ljudje s Prader-Willijevim sindromom (PWS) ali Laurence-Moon-Biedl-Bardetovim sindromom (LMBBS) so pogosto izjemno debeli.
- Duševne bolezni: Ljudje z depresijo ali anksioznimi motnjami pogosto trpijo tudi zaradi debelosti. Prehranjevanje služi kot kratkotrajna olajšava za psiho. Po drugi strani pa se lahko psihološki stres poveča, ko se telesna teža poveča, zaradi česar bolniki pojedo še več, da se ponovno počutijo bolje.
- Motnja prenajedanja: Motnja prenajedanja, pri kateri se bolniki večkrat prenajedajo, včasih povzroči tudi močno povečanje telesne teže.
Zdravila
Nekatera zdravila imajo neželen stranski učinek spodbujanja apetita ali povečanega zastajanja vode. Ta zdravila vključujejo:
- Antihistaminiki (zdravila proti alergijam).
- Psihotropna zdravila, kot so antidepresivi in antipsihotiki.
- Kortizon za dolgotrajno in/ali visokoodmerno uporabo.
- Zdravila za krvni tlak, zlasti zaviralci beta
- Antiepileptična zdravila, na primer valprojska kislina in karbamazepin
- Zdravila za migreno, kot so pizotifen, flunarizin ali cinarizin
Faktor tveganja obseg trebuha
Praviloma velja, da je obseg trebuha nad 80 cm pri ženskah tvegan, pri moških pa nad 94 cm. To med drugim poveča tveganje za možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. Pri obsegu trebuha nad 88 cm pri ženskah in 102 cm pri moških je tveganje celo znatno povečano.
Pregledi in diagnoza
Če zaradi povečane telesne teže čutite nelagodje ali se zredite brez očitnega razloga, se najprej posvetujte z družinskim zdravnikom. Ta vam bo najprej zastavil nekaj vprašanj v tako imenovanem anamneznem razgovoru, da bi zožil možne vzroke:
- Kako dolgo imate prekomerno telesno težo?
- Ste že imeli težave s svojo težo?
- Se še naprej redite?
- Ali imate fizične težave, kot so bolečine v hrbtu, kolenu ali težko dihanje?
- Ali redno telovadite?
- Ali ima kdo od družinskih članov (starši, bratje in sestre) težave z debelostjo?
- Ali redno jemljete zdravila?
Določitev indeksa telesne mase
Zdravnik ugotovi obseg debelosti tako, da najprej izračuna indeks telesne mase.
Ker je BMI le orientacijska vrednost in daje začetni pokazatelj morebitne debelosti, zdravnik običajno opravi druge meritve, ki jasneje zožijo obseg debelosti in tveganje za sekundarne bolezni. Sem spadajo na primer obseg pasu in bokov.
Krvni testi
Ravni lipidov v krvi so pogosto povišane pri ljudeh z debelostjo. Zato zdravnik dodatno pregleda vrednosti holesterola in trigliceridov.
Jetra pogosto trpijo tudi v primerih hude debelosti. Vrednosti jeter dajejo informacije o tem.
Če obstaja sum, da je debelost lahko hormonska, zdravnik določi različne hormone v krvi, na primer ščitnične hormone.
Kardiološki pregledi
- Ultrazvok srca (ehokardiografija)
- EKG v mirovanju in ob fizičnem stresu
- Srčna kateterizacija, na primer, če obstaja utemeljen sum na koronarno srčno bolezen, srčno insuficienco ali valvularno okvaro
Pregledi pri otrocih in mladostnikih
Prvi stik za debelost v tej starosti sta pediater in mladostniški zdravnik. Ta oseba pojasni, ali je potrebna napotitev v center za debelost. Zdravnik uporablja ITM tudi za ugotavljanje debelosti pri otrocih in mladostnikih. Vendar pa sta v izračun vključena starost in spol (BMI percentili). Zato kalkulator BMI za odrasle ni uporaben za izračun ITM pri otrocih.
Potek bolezni in napoved
Posledične bolezni
Ena od možnih posledic tega kroničnega tihega vnetja je sladkorna bolezen tipa 2, ki se pojavlja predvsem pri ljudeh s prekomerno telesno težo. Arterioskleroza je pogosta tudi pri ljudeh z debelostjo. Po drugi strani pa je arterioskleroza vzrok za dva vodilna vzroka smrti po vsem svetu: srčni infarkt in možgansko kap.
Poleg tega se pri debelih ljudeh pogosteje pojavljajo različna rakava obolenja. Obstaja še posebej močna povezava med debelostjo in rakom dojk, pa tudi drugimi vrstami raka, kot so rak debelega črevesa, rak požiralnika, rak ledvičnih celic, rak maternice in rak trebušne slinavke.
Preprečevanje
Človek postane predebel ali debel, če svojemu telesu dolgoročno dovaja več energije, kot jo porabi (pozitivna energijska bilanca). Vnos hrane in telesna vadba sta torej dva dejavnika, ki lahko vplivata na težo.
Nastanek debelosti lahko preprečimo že z zadostno telesno aktivnostjo in uravnoteženo prehrano. Na primer, ljudje, ki imajo tudi povečano tveganje za debelost, bi morali biti zmerni pri uživanju sladkarij, hrane z visoko vsebnostjo maščob in prigrizkov ter sladkanih pijač. Namesto tega so redni obroki koristni. Strokovnjaki svetujejo tri glavne obroke in največ dve malici. Če ste lačni med obroki, so prigrizki sadja in zelenjave dobra izbira.
Nesladkan čaj in voda sta idealni pijači, saj ne vsebujeta dodatnega sladkorja. Pijte dovolj in predvsem pijte pred jedjo. Pogosto je tisto, kar naj bi bil apetit ali lakota, preprosto žeja. Otrokom in mladostnikom strokovnjaki močno odsvetujejo siljenje, naj vedno izpraznijo krožnike. Pogosto dobijo tudi prevelike porcije. Raje postrezite manjše obroke in jih po potrebi dodajte še malo.
Po drugi strani pa se drugim sprožilnim dejavnikom, kot sta stres ali bolezen, ni tako enostavno zoperstaviti. Prepoznavanje teh sprožilcev je pogosto težko in običajno možno le z zdravniškim nasvetom. Zato se, če sumite, posvetujte z družinskim zdravnikom.
