Kratek pregled
- Opis: Višinska bolezen se nanaša na skupino simptomov, ki so posledica pomanjkanja kisika na visoki nadmorski višini (npr. v gorah).
- Simptomi: Običajno so simptomi nespecifični (npr. glavobol, slabost, omotica), vendar se lahko razvije smrtno nevaren visokogorski pljučni edem ali višinski možganski edem.
- Vzroki: Težave s prilagajanjem telesa zaradi zmanjšane vsebnosti kisika in zračnega pritiska na višji nadmorski višini.
- Diagnoza: pogovor z zdravnikom, telesni pregled (npr. krvni test, plinska analiza krvi, RTG, CT, MRI).
- Zdravljenje: Počitek, telesni počitek, zdravila (npr. protibolečinska sredstva, antiemetiki, deksametazon, acetazolamid), dajanje kisika. V hujših primerih je treba tudi hitro sestopiti na nižje nadmorske višine.
- Potek: Ob pravilnem zdravljenju simptomi običajno izginejo v enem do dveh dneh. V hujših primerih (npr. višinski pljučni edem ali višinski možganski edem) in/ali neustrezno zdravljenje obstaja tveganje, da prizadeta oseba pade v komo in umre.
- Preventiva: Najboljša preventiva je počasno vzpenjanje in privajanje telesa na višino. V izjemnih primerih in le po naročilu zdravnika pomagajo zdravila, kot sta acetazolamid ali deksametazon.
Kaj je višinska bolezen?
Višinska bolezen (znana tudi kot višinska bolezen ali HAI ali D'Acosta bolezen) je skupek simptomov, ki se pojavijo zaradi pomanjkanja kisika v telesu na visoki nadmorski višini. V tem primeru telo ne more predelati nižje vsebnosti kisika v zraku in padajočega zračnega tlaka na visoki nadmorski višini ter razvije različne simptome.
Višinska bolezen je najbolj opazna v obliki glavobolov. Običajno se mu lahko izognemo z ustrezno preventivo, predvsem s počasnim prilagajanjem na nadmorsko višino. Če se prizadeta oseba ne odzove ustrezno in se kljub simptomom povzpne še višje, se lahko težave spremenijo v smrtno nevaren višinski možganski edem ali višinski pljučni edem.
Glede na simptome, ki se pojavljajo, delimo višinsko bolezen na:
- Akutna gorska bolezen (kratko AMS)
- Visokogorski možganski edem (kratko HACE).
- Visokogorski pljučni edem (HAPE)
Te oblike višinske bolezni se pojavljajo tako same kot v kombinaciji med seboj. Prehod iz ene v drugo obliko je pogosto tekoč.
Na kateri nadmorski višini se pojavi višinska bolezen?
Možno je, da se simptomi višinske bolezni pojavijo že na nadmorski višini okoli 2,500 metrov. Najpogosteje se pojavi akutna višinska ali gorska bolezen. Pojavlja se pri približno 30 odstotkih gorskih pohodnikov, ki so nad 3,000 metrov. V redkih primerih se višinska bolezen pojavi že na nadmorski višini do 2,000 metrov.
Na ekstremnih nadmorskih višinah nad približno 5,300 metri se običajno razvijejo hude oblike višinske bolezni (višinski možganski edem in višinski pljučni edem), ki so življenjsko nevarne. So med najpogostejšimi vzroki smrti med planinci.
Prebivalci v gorah (npr. v Andih) običajno ne kažejo simptomov višinske bolezni, ker so se njihova telesa prilagodila na okoljske razmere.
Kdo je prizadet?
Višinska bolezen lahko načeloma prizadene vsakogar, ki se odpravi na višjo nadmorsko višino (npr. planinari ali potuje v višje lege) ali tam živi (npr. prebivalci gorskih vasi). Do eden od štirih ljudi, ki živijo na nizki nadmorski višini ali v nižinah in preživijo čas na nadmorski višini nad 2,500 metrov, ne da bi se telo nanjo počasi privadilo, kaže (običajno blage) simptome višinske bolezni.
Starejši zbolijo enako pogosto kot mladi, moški enako pogosto kot ženske, športniki pa nič manj pogosto kot netrenirani. Niti to, ali nekdo kadi, ne igra vloge pri razvoju višinske bolezni ali ne. Zdi se, da so le otroci bolj dovzetni za višinsko bolezen kot odrasli.
Kakšni so simptomi višinske bolezni?
Simptomi višinske bolezni se običajno začnejo z glavobolom, omotico, slabostjo in splošnim slabim počutjem. Utrip se pospeši (tahikardija). Te zgodnje opozorilne znake začetne ali akutne višinske bolezni je treba jemati resno. Vsaj pomembno je, da prizadeti takoj počivajo.
Simptomi se običajno pojavijo šest do deset (najprej štiri do šest) ur po izpostavljenosti nadmorski višini (nad 2,000 do 2,500 metrov).
Šele ko simptomi popolnoma izginejo, je priporočljivo nadaljevati vzpon. Če se bolniki kljub simptomom še naprej dvigujejo, se njihovo stanje običajno poslabša v dvanajstih do 24 urah. Obstajajo jasni opozorilni znaki, kot so:
- Prizadeta oseba čuti slabost in mora bruhati.
- Ima hud neprekinjen glavobol; običajno v čelo in templjih, redko enostransko ali na zadnji strani glave; glavobol se stopnjuje s fizičnim naporom.
- Njegova uspešnost hitro pada. Le s težavo mu sledi.
- Prizadeta oseba dobi palpitacije.
- Tudi brez stresa težko diha.
- Počuti se psihično uničenega, brezvoljnega in zmedenega.
- Prizadeta oseba razvije suh kašelj.
- Počuti se omotično in omotično.
- Ima nestabilno hojo ("se opoteka").
- Izloči veliko manj urina kot sicer (manj kot pol litra temnega urina na dan).
- Prizadeta oseba ne more zaspati ali spati vso noč (motnje spanja).
- Roke in noge včasih otečejo.
Če prizadeta oseba še naprej ignorira simptome, obstaja akutna življenjska nevarnost! V tem primeru je treba takoj sprejeti nujne ukrepe (dajanje kisika in zdravil) in sestopiti na nižje nadmorske višine.
V zadnji fazi višinske bolezni (nevarnost višinskega možganskega in pljučnega edema) se simptomi še poslabšajo: glavoboli so neznosno močni, povečata se razbijanje srca in slabost. V nekaterih primerih prizadeti fizično ne morejo več sestopiti. V tej fazi pogosto ne morejo več odvajati urina.
Pljučni edem na visoki nadmorski višini
Če je višinska bolezen že močno napredovala, se tekočina nabira v pljučih in možganih (edem). Pri višinskem pljučnem edemu začne oboleli močno kašljati, kar še dodatno oteži dihanje. Nekateri med tem izkašljujejo rjasto rjavo sluz. Višinski pljučni edem opazimo pri približno 0.7 odstotka plezalcev, ki so nad 3,000 metrov nadmorske višine.
Visokogorski možganski edem
Če se razvije višinski možganski edem, ljudje z višinsko boleznijo doživljajo halucinacije in so zelo občutljivi na svetlobo (fotofobija). Nekateri se na tej stopnji obnašajo nenavadno (»nori«), s čimer ogrožajo sebe in druge. Začetna zaspanost včasih kulminira tako, da posameznik postane nezavesten. Višinski možganski edem prizadene približno 0.3 odstotka plezalcev nad nadmorsko višino 3,000 metrov.
Če se nato ne ukrepa, prizadeti običajno umrejo zaradi hudih zapletov.
Kako se razvije višinska bolezen?
Višinska bolezen se pojavi, ko se telo s težavo prilagodi na razmere na visoki nadmorski višini. Z naraščanjem nadmorske višine – na primer pri vzponu na visoko goro – se zračni tlak in vsebnost kisika v zraku zmanjšujeta. S tem se zmanjša parcialni tlak kisika (prikaže količino kisika v krvi), zaradi česar se krvne žile v pljučih skrčijo. Pljuča tako absorbirajo manj kisika, zaradi česar telo ni več oskrbovano s kisikom preko krvi (hipoksija).
Na nadmorski višini 5,000 metrov je vsebnost kisika le polovica tiste na morski gladini. Na več kot 8,000 metrih je plezalcu na voljo le 32 odstotkov vsebnosti kisika na morski gladini.
Pomanjkanje kisika v krvi povzroči, da se telo poskuša prilagoditi novim razmeram. Dihanje se pospeši in srce bije hitreje, da v telo preko pljuč prenese več kisika. Če organi zaradi tega še vedno niso dovolj preskrbljeni s kisikom, se pojavi višinska bolezen.
Pomanjkanje kisika zmanjša pritisk v pljučnih mešičkih, zaradi česar se povečana količina vode iz krvnih žil odlaga v okoliško tkivo. V določenih okoliščinah to povzroči kopičenje tekočine v pljučih in možganih (edem) – razvije se višinski pljučni edem ali višinski možganski edem.
Kako zdravnik postavi diagnozo?
Ker so simptomi višinske bolezni na začetku pogosto nespecifični, je pomembno, da zdravnik prizadeto osebo natančno pregleda. V večini primerov že dejstvo, da prizadeta oseba kaže simptome na visoki nadmorski višini, kaže na višinsko bolezen.
Za diagnozo zdravnik najprej opravi podroben razgovor (anamnezo). Nato opravi fizični pregled. Če na primer zdravnik poleg hudih glavobolov in slabosti opazi težave pri hoji in opazen upad zmogljivosti, so to že jasni znaki višinske bolezni.
Poleg tega zdravnik izključi druge vzroke za simptome. Glavoboli se na primer pojavijo tudi pri sončni kapi, migreni, pomanjkanju tekočine ali visokem krvnem tlaku (hipertenzija). V ta namen zdravnik na primer vpraša, kje se pojavi glavobol (npr. na čelu, na zatilju, na templjih) in od kdaj obstaja (že pred vzponom ali šele po njem?).
Zdravnik pregleda tudi kri. Plinska analiza krvi in vrednosti krvi pomagajo izključiti druge bolezni (npr. pljučnico), pri katerih se pojavijo podobni simptomi.
Če obstaja sum na edem v pljučih ali možganih, zdravnik opravi nadaljnje preiskave. Sem spadajo na primer rentgenski pregled prsnega koša, računalniška tomografija glave in pljuč ali elektroencefalografija (EEG, merjenje možganskih valov).
Čeprav višinska bolezen ni takoj za vsakim simptomom na visoki nadmorski višini, je sum veljaven, dokler ni postavljena jasna diagnoza.
Kaj lahko storimo proti višinski bolezni?
Ob prvih znakih akutne višinske bolezni je pomembno, da bolniki dajo svojemu telesu čas, da se prilagodi. Pri blagih do zmernih simptomih je priporočljivo vzeti dan odmora in počivati. Pomembno je tudi, da pijete veliko tekočine, vendar ne alkohola.
Za zdravljenje blagih simptomov, kot je glavobol, lahko vzamete analgetik (npr. ibuprofen). Proti slabosti pomagajo antiemetiki, ki zavirajo slabost. Vendar je pomembno, da simptome jemljete resno in jih ne prikrivate z jemanjem zdravil: počivajte in ne vstajajte, dokler imate simptome!
Če ti ukrepi po enem dnevu ne izboljšajo simptomov, je pomembno, da se spustimo od 500 do 1,000 metrov nadmorske višine. V primeru hudih simptomov ali če se simptomi še poslabšajo, je potrebno, da se osebe z višinsko boleznijo takoj in čim dlje spustijo ter poiščejo zdravniško pomoč.
Če so simptomi hudi, zdravniki prizadeti osebi dajo kisik preko kisikove maske. Da bi preprečili ali zmanjšali zastajanje vode v telesu (edem), dajo diuretik (zdravilo za dehidracijo), na primer acetazolamid.
Pri višinskem možganskem edemu zdravnik aplicira tudi kortizon (deksametazon); v primeru višinskega pljučnega edema zdravnik aplicira antihipertenziv (npr. nifedipin ali tadalafil).
Ta zdravila niso primerna za samozdravljenje ali preprečevanje višinske bolezni! V primeru hudih simptomov je vedno potrebna zdravniška oskrba.
V nekaterih primerih je prizadeto osebo smiselno zdraviti v hiperbarični komori ali v mobilni hiperbarični vreči. Tam je spet izpostavljen višjemu zračnemu tlaku, kar ustreza spustu na nižjo nadmorsko višino.
Kakšna je napoved?
Blagi simptomi višinske bolezni običajno izginejo v enem do dveh dneh. Zagotovljeno:
Prizadeti ne naraščajo še naprej.
- Vzeli si boste dan počitka.
- Fizično se umirijo.
- Pijete dovolj (vsaj 1.5 litra na dan).
Nasprotno pa hudi simptomi, kot je višinski možganski edem ali višinski pljučni edem, predstavljajo akutno nevarnost za življenje. Če prizadetih ne zdravimo hitro in dosledno, obstaja nevarnost, da padejo v komo in posledično umrejo. Višinski možganski edem se pojavi pri okoli 0.3 odstotka plezalcev nad 3,000 metri, višinski pljučni edem pri okoli 0.7 odstotka, od tega vsakokrat umre približno 40 odstotkov prizadetih.
Kako preprečiti višinsko bolezen?
Za preprečevanje višinske bolezni je pomembno, da svojemu telesu daste čas, da se prilagodi na spremenjene okoljske razmere (aklimatizacija). To je zato, ker hitreje ko se vzpenjate, večje je tveganje za razvoj višinske bolezni. Hitrost, s katero se vzpenjate, je veliko pomembnejša od nadmorske višine, ki jo dosežete.
Edina učinkovita zaščita pri tem je pravilna “taktika” med vzponom: z višine med cca. 2,500 do 3,000 metrov, premagati največ 300 do 500 metrov višine na dan. Vsake tri do štiri dni si vzemite odmor. Če imate povečano tveganje za višinski možganski ali pljučni edem (npr. bolezni srca), je priporočljivo, da ne premagate več kot 300 do 350 metrov nadmorske višine na dan.
Če imate srčno-žilno ali pljučno bolezen, se morate pred odhodom na nadmorsko višino nad 2,000 metrov posvetovati z zdravnikom!
Če se želite povzpeti na skupno 4,000 do 5,000 metrov višine, je priporočljivo nekaj dni do enega tedna prej preživeti na višini med 2,000 in 3,000 metri, da se telo prilagodi. Šele ko je ta aklimatizacijska faza končana, nadaljujte s počasnim vzponom.
V izjemnih primerih je možno višinsko bolezen preprečiti z zdravili. Ti so običajno namenjeni ljudem, ki se morajo nepričakovano povzpeti na visoko nadmorsko višino, kot je osebje za nujno pomoč, ki rešuje poškodovano osebo. V nekaterih primerih je preventivno jemanje zdravil koristno tudi za ljudi, ki jih je že prizadela višinska bolezen.
Preventivna zdravila pridejo v poštev le v posameznih primerih! Ne nadomeščajo ukrepa privajanja telesa na višino in jih jemljite le po posvetu z zdravnikom!
Za akutne nujne primere je koristno nositi tudi mobilno hiperbarično komoro ali hiperbarično vrečko.
