Kratek pregled
- Opis: Povezava med votlino, napolnjeno z gnojem, npr. zaradi vnete zobne korenine, in ustno votlino.
- Simptomi: Sprva se pojavi blago otekanje in rdečina dlesni ter občutek pritiska na zob; sčasoma se bolečina stopnjuje, dokler gnoj ne izteče v ustno votlino skozi zobno fistulo.
- Vzroki: Vzrok zobnih fistul je običajno vnetje zoba, zobne korenine ali konice zobne korenine.
- Prognoza: Če se zdravi pravočasno, so možnosti za ozdravitev dobre. Če zobne fistule ne zdravimo, lahko dolgoročno povzroči izgubo zoba in poškodbo čeljustne kosti.
- Zdravljenje: Čim prej; zdravljenje z antibiotiki; odstranitev vnete koreninske konice, po potrebi ekstrakcija prizadetega zoba; odpiranje fistule z manjšim kirurškim posegom.
- Diagnoza: Pogovor z zdravnikom (anamneza), telesni pregled (npr. pregled zob in ustne votline, prehlad na obolelem zobu, RTG).
Kaj je zobna fistula?
Zobne fistule so nenaravni, cevkasti prehodi ali povezave med votlino, napolnjeno z gnojem, in sluznico v ustni votlini (na primer dlesnimi). Fistule omogočajo, da tekočine, kot je gnoj, ki se je zaradi vnetja nabral v votlinah tkiva, tečejo skozi ali ven. Princip je primerljiv z drenažnim kanalom.
Fistule na zobu ali dlesni se običajno pojavijo zaradi okužbe z bakterijami na korenu ali konici zoba. V večini primerov je zob predpoškodovan s kariesom, zaradi katerega bakterije in drugi patogeni prodrejo v zobno korenino in se razmnožijo.
To povzroči vnetje v tkivu. V nadaljnjem poteku nastane žepek z gnojem. Ob povečanem pritisku se zobna fistula odpre in gnojni izloček nato odteče iz žarišča okužbe (baze fistule) preko fistulnega kanala v ustno votlino.
Kako se med seboj razlikujejo zobne fistule, zobni abscesi in afte?
Zobne fistule, abscesi in afte se med seboj razlikujejo po vzroku in zgradbi. Afte so boleče, a običajno neškodljive lezije ustne sluznice. Nastanejo kot posledica močne reakcije imunskega sistema, ki povzroči odmiranje tkiva. Sprožilci so na primer bolezni, poškodbe ali stres. Afte se običajno pozdravijo same od sebe v nekaj tednih.
Fistule in abscese običajno sprožijo bakterije, ki vdrejo v tkiva ustne votline, se tam razmnožijo in povzročijo vnetje. Medtem ko se nastali gnoj v fistuli pogosto sam izprazni pod pretiranim pritiskom, je žarišče vnetja v abscesu zaprto z okoliškim tkivom. Absces je treba vedno odpreti kirurško.
Medtem ko abscesi in afte praviloma nastanejo v celotni ustni votlini, na primer na nebu ali jeziku, se zobne fistule običajno razvijejo le na dlesni nad posameznimi zobmi.
Kako prepoznati fistulo v ustih?
Zobna fistula se običajno razvije samo na enem zobu v spodnji ali zgornji čeljusti. Simptomi so na začetku zelo šibki. Pogosto prizadeti sprva občutijo le oteklost dlesni in občutek pritiska ali napetosti na zobu. Z napredovanjem bolezni se nad zobom na ustni sluznici oblikuje majhna vzpetina v obliki mehurja, ki se napolni z gnojem. Vneto mesto je nenaravno pordelo in včasih občutljivo na dotik.
Če se nabere preveč gnoja in postane pritisk v zobni fistuli prevelik, le-ta sčasoma poči in gnoj se skozi fistulni kanal izprazni v ustno votlino. V večini primerov se bolečina na ta način za kratek čas zmanjša. Vendar fistula sama ne izgine in se po kratkem času ponovno napolni z gnojem.
Ker simptomi običajno spet izzvenijo, ko fistula poči, bolniki pogosto ne obiščejo zobozdravnika več tednov ali celo mesecev. Nekateri bolniki imajo zobno fistulo več let, preden obiščejo zobozdravnika.
Da bi pospešili celjenje in preprečili sekundarne poškodbe, morate čim prej obiskati zobozdravnika, če simptomi ne izginejo.
Zakaj dobite zobno fistulo?
Najpogostejši vzrok za nastanek zobne fistule v ustni votlini je bakterijsko vnetje zobne korenine oziroma natančneje konice zobne korenine. Običajno bakterije (predvsem streptokoki in stafilokoki) pridejo do zobne korenine, ko je zob že predpoškodovan s kariesom, na primer. Če vnetja dalj časa ne zdravimo, se sčasoma nad vnetim zobom oblikuje zobna fistula.
Kajenje, slaba prehrana (na primer veliko sladkorja) in slaba zobna higiena prav tako povečajo tveganje za nastanek zobnih fistul in hkrati upočasnijo celjenje. Drugi dejavniki tveganja so: vnetje ustne sluznice, vnetje zob, oslabljen imunski sistem ter poškodbe v ustih in grlu.
Kdo je prizadet?
Zobne fistule, ki so posledica okužb zob, zobnih korenin in parodonta, prizadenejo predvsem ljudi med 20. in 40. letom starosti, pojavljajo pa se v kateri koli starosti, tudi pri otrocih in mladostnikih.
Poleg tega okužbe v ustne votline.
Kako nevarne so fistule v ustih?
Če bolnik ne poišče zdravniške pomoči, lahko vnetje napreduje. Pri tem se odprta rana vedno znova okuži z bakterijami. Vnetje se širi in lahko poškoduje tudi čeljustno kost.
V redkih primerih se fistula zamaši, zakapsulira in postane absces. Takrat obstaja nevarnost, da se bakterije iz nabiranja gnoja v abscesu razširijo po krvnem obtoku in povzročijo zastrupitev krvi (sepso). To še posebej velja za abscese, ki jih ne zdravimo ali ne zdravimo pravočasno.
Sepsa je življenjsko nevarna za prizadete, saj v hujših primerih povzroči odpoved vitalnih organov, kot sta srce ali ledvice. Bolniki morajo čim prej dobiti zdravniško oskrbo v bolnišnici, običajno na oddelku za intenzivno nego.
Zobne fistule se včasih kljub zdravljenju ponovijo. V tem primeru je potrebno ponovno zdravljenje pri zobozdravniku.
Kako zdravite zobno fistulo?
Zobozdravnik običajno zdravi zobno fistulo z antibiotiki, da prepreči širjenje bakterij. Prizadeta oseba jih vzame v obliki tablete vsak dan. Odmerjanje in uporabo določi zdravnik glede na to, kako močno je vnetje napredovalo.
Da bi se specifično borili proti vnetju in preprečili odpornost na antibiotike, je včasih treba opraviti laboratorijsko določitev povzročitelja (antibiogram).
Če je vzrok zobne fistule vneta zobna korenina, zdravnik odstrani prizadeti del koreninskega vršička (resekcija koreninskega vršička). V nekaterih primerih je treba zob popolnoma odstraniti, da se vnetje ustavi.
To povzroči odtekanje gnoja v ustno votlino, po potrebi pa zdravnik z majhno ventuzo izsesa morebitne ostanke gnoja v rani. Tudi po tem posegu zdravnik običajno predpiše antibiotike, da pospeši celjenje in zmanjša tveganje ponovnega vnetja.
Če je vnetje lokalizirano, je vzrok vnetja odpravljen in ni drugih dejavnikov tveganja (npr. imunske pomanjkljivosti), zdravnik včasih ne uporabi antibiotikov.
Pogosto so ti ukrepi dovolj, da se zobna fistula zaceli. V nekaterih primerih pa se zobne fistule kljub zdravljenju vrnejo (na primer na zdravljenem zobu s korenino ali po puljenju zoba). Takrat je nujen še en obisk pri zobozdravniku.
Zobne fistule pod nobenim pogojem ne prebadajte ali stiskajte sami. To lahko povzroči poslabšanje vnetja in upočasni celjenje.
Učinek teh domačih zdravil ni dovolj znanstveno dokazan. Pred njihovo uporabo prosimo za nasvet svojega zobozdravnika.
Po zdravljenju zobne fistule mora prizadeti redno preverjati proces celjenja pri zobozdravniku, dokler simptomi ne izzvenijo. Na ta način prizadeti zmanjšajo tveganje za zaplete in preprečijo ponovno vnetje.
Kako zdravnik postavi diagnozo?
V primeru zobobola in simptomov v predelu ust je zobozdravnik prvi kontakt. Zobozdravnik najprej opravi natančen posvet s pacientom (anamnezo). Zdravnik bo na primer vprašal, kako dolgo so simptomi prisotni in ali bolnik čuti bolečino ali druge simptome (kot je vročina).
Nato pregleda zobe in usta. Da bi to naredil, pregleda zobe in usta za vidne vidnosti, kot so otekline, nenaravna rdečina, razbarvanje ali poškodbe.
Zobozdravnik nato naredi rentgensko slikanje čeljusti. Ti pokažejo, kako daleč je vnetje napredovalo in ali je čeljustna kost že prizadeta.
Če pride do zapletov, kot je vnetje čeljustne kosti, bo zobozdravnik bolnika napotil k oralnemu ali maksilofacialnemu kirurgu. Slednji bo po potrebi opravil nadaljnje preiskave, kot so ultrazvočni pregled (sonografija), računalniška tomografija (CT) ali magnetna resonanca (MRI), da oceni razširjenost vnetja in morebitne poškodbe čeljustne kosti.
Kako preprečiti zobno fistulo?
Za preprečevanje zobne fistule zobozdravniki priporočajo čimprejšnje zdravljenje začetnega vnetja zoba ali zobne korenine. Za prizadete je najbolje, da se obrnejo na zobozdravnika takoj, ko se pojavijo prvi simptomi, kot so občutek pritiska, oteklina in/ali rahla bolečina.
- Poskrbite za temeljito, vsakodnevno ustno in zobno higieno.
- Težko dostopne predele in medzobne prostore očistite z zobno nitko.
- Vsaj enkrat, najbolje dvakrat letno, pojdite na pregled zob pri zobozdravniku.
- Vsaj enkrat letno naj zobe strokovno očisti zobozdravnik.
- Okrepite svoj imunski sistem: uživajte uravnoteženo prehrano, redno se gibajte, izogibajte se stresu in vzdržujte socialne stike.
