Spopadanje z demenco: nasveti za prizadete
Diagnoza demence pri mnogih prizadetih sproža strahove, skrbi in vprašanja: Kako dolgo lahko še skrbim zase? Kako naj ravnam z naraščajočimi simptomi demence? Kaj lahko storim, da jih ublažim?
Izkušnje kažejo, da se v zgodnjih fazah demence oboleli najbolje znajdejo v vsakdanjem življenju, če so o bolezni dobro poučeni, se z njo odkrito soočajo in po potrebi poiščejo pomoč.
Ohranjanje socialnih stikov in hobijev
Za dobro obvladovanje demence je pomembno, da ostanemo aktivni. Redna srečanja s prijatelji, izleti in hobiji, ki so jih gojili pred diagnozo, je treba ohraniti čim dlje. Tisti, ki so aktivni, lahko dlje časa obdržijo naučeno in urijo svojo samostojnost. Zadostna aktivnost čez dan poskrbi tudi za dober spanec.
Smiselno je tudi sodelovanje v rekreativnih skupinah ali skupinah starejših. V napredovalih fazah demence se morajo prizadeti vključiti v negovalno skupino za bolnike z demenco.
Pri načrtovanju in organiziranju prostega časa naj se prizadeti ne preobremenjujejo: Bolje je, da se v prostem času ukvarjate z manj opravili, kot da hitite čez dan od ene dejavnosti do druge.
Prilagodite dejavnosti in se učite novih stvari
Lahko na primer raje bere kratke zgodbe in časopisne članke, se loti lažjih ugank ali pa dobi lažje modele z večjimi komponentami.
Takšne dejavnosti so dober trening možganov in spomina. Bolniki z demenco pa se ne smejo držati le preizkušenih dejavnosti, ampak se morajo naučiti tudi novih, kot so ples, glasba, slikanje ali sestavljanje ugank. Enako uporabne so igre za bolnike z demenco, kot so družabne igre (po možnosti poenostavljene), igre z žogo ali besedne igre (kot je ugibanje ali dopolnjevanje pregovorov).
Strukturiranje dneva
Z demenco in njenimi simptomi se prizadeti lažje soočajo, če si dobro organizirajo dan. Za vse dejavnosti, kot so spanje, prehranjevanje, umivanje, sprehodi, srečanja s prijatelji, šport itd., naj se ljudje čim bolj navadijo na določen čas. To pomaga pri orientaciji in se izogne stresu.
Ostanite mobilni
Pravilno spopadanje z demenco mnogim obolelim omogoča, da še dolgo sami vodijo gospodinjstvo, na primer kuhajo, nakupujejo, perejo perilo ali delajo na vrtu. Po potrebi lahko pomagajo sorodniki ali negovalci.
Če hoja in stanje povzročata težave, vam lahko pomagajo hojice in rolatorji.
Jejte uravnoteženo prehrano in pijte veliko
Če bolniki ne uživajo uravnotežene prehrane in premalo pijejo, lahko to poslabša simptome demence. Zato sta pestra prehrana in zadosten vnos tekočine zelo pomembna.
Vendar pa nekateri bolniki izgubijo občutek za okus, uživanje v hrani in apetit. Strategiji proti temu sta intenzivnejše začinjanje hrane in večja raznolikost jedilnika. Majhne sklede s koščki sadja, zelenjave in čokolade lahko postavite tudi po domu. To bolnike z demenco premami, da vedno znova posežejo po njem. Tisti, ki si ne morejo več kuhati sami, imajo možnost naročiti »obroke na kolesih«.
Dnevna količina pitja naj bo vsaj 1.5 litra, najbolje v obliki juhe, vode, sokov ali čaja. Spet je smiselno, da steklenice s pijačo postavite na več mest v domu.
Nasveti proti pozabljivosti
Bolniki z demenco naj poskušajo hraniti pomembne predmete, ki jih pogosto potrebujejo (ključe, denarnico, očala itd.), vedno na istem mestu. Pomembne telefonske številke in naslovi naj bodo vedno na dosegu roke, po možnosti tako na stalnem mestu doma kot v torbici/denarnici.
Termine in datume je treba vpisati v koledar.
Svojci in skrbniki se z demenco, tako kot oboleli, lažje soočijo, če poznajo vrsto in možen potek bolezni. Obstajajo tudi drugi nasveti, ki lahko izboljšajo in olajšajo obravnavo bolnikov z demenco.
Pravilno komunicirajte
Dobra oskrba demence vključuje ustrezno komunikacijo z bolniki. Z napredovanjem bolezni pa je to vse težje – bolniki so vedno bolj pozabljivi, ne spomnijo se več imen, datumov, pomenov besed in pogosto le počasi oblikujejo stavke. To zahteva veliko mero razumevanja in potrpežljivosti drugih.
Tukaj so lahko v pomoč opomniki: Na primer, informacije o dnevni rutini ali odgovore na pogosta vprašanja bolnikov (kot je dan v tednu, kje živijo itd.) lahko zapišete na majhne koščke papirja. Te zapiske lahko nato zataknete na pogosto obiskana mesta, kot so hladilnik ali vrata kopalnice.
Drug opomnik, ki lahko olajša in pospeši komunikacijo pri demenci, je spominska knjiga. V knjigo se vtaknejo fotografije pomembnih dogodkov in oseb iz pacientovega življenja, pod njimi pa se zapiše kratek zapis (vrsta dogodka, ime ipd.).
Ko se pogovarjate z bolniki z demenco, si morate k srcu vzeti naslednje komunikacijske nasvete:
- Potrpežljivo počakajte, da pacient odgovori na vprašanja ali izpolni zahtevo.
- Če je mogoče, oblikujte vprašanja tako, da bo bolnik lahko odgovoril z "da" ali "ne".
- Pred vsakim pogovorom vzpostavite očesni stik in ogovorite bolnika po imenu.
- Govorite počasi, jasno in v kratkih stavkih.
- Izogibajte se ironičnim ali satiričnim pripombam – dementni bolnik jih običajno ne razume.
- Večkrat ponovite pomembne informacije, na primer čas odhoda na pregled pri zdravniku ali sprehod.
- Izogibajte se razpravam.
- Čim bolj ignorirajte obtožbe in očitke dementne osebe – pogosto niso mišljeni osebno, ampak le odsevajo strah, frustracijo in nemoč prizadete osebe.
- Ne ponujajte več kot dveh možnosti (na primer hrane ali pijače) – vse drugo bo zmedlo bolnike z demenco.
Pomemben model komuniciranja z osebami z demenco se imenuje validacija: bolnike z demenco skušajo doseči tako rekoč tam, kjer so. Človek jih pusti v svojem svetu in ne dvomi v njihova mnenja in poglede. Gre torej za to, da bolnika z demenco cenimo in vzamemo resno (= validacijo).
Toliko pomoči, kot je potrebno – nič več!
Bolje pa je, da bolniku ne vzamemo vsega iz rok, ampak mu damo čas, da stvari opravi sam. To ne le trenira možgane, ampak tudi preprečuje, da bi se bolniki z demenco počutili kot otroci.
Prav tako ne pomaga nestrpno stati ob strani. Bolniki z demenco se takrat počutijo pod dodatnim pritiskom.
Spodbujanje čutov
Znani vonji iz preteklosti lahko prebudijo spomine, za katere se je mislilo, da so pokopani. To je lahko parfum matere ali vonj po strojnem olju, če je oseba z demenco nekoč delala v avtomehanični delavnici.
Tudi drugi čutni dražljaji (dotik, okus, vid) lahko stimulirajo dementne bolnike, jim dajejo zadovoljstvo in prebujajo spomine.
Poskrbite za lastno olajšanje
Potrpežljivost, moč, čas, razumevanje – ukvarjanje z dementnimi bolniki je naporno in zahteva veliko od družinskih članov in negovalcev. Reden počitek in razbremenitev sta zato zelo pomembna.
