Zlom medenice: opis
Medenica je povezava med hrbtenico in nogami ter podpira tudi notranje organe. Sestavljen je iz več posameznih kosti, ki so med seboj trdno povezane in tvorijo medenični obroč. V bistvu lahko pride do zloma medenice v različnih delih medenice.
Zlom medenice: klasifikacija
Pri zlomih medenice ločimo poškodbe medeničnega obroča in acetabuluma. Združenje za osteosintezo (AO) deli različne poškodbe medeničnega obroča glede na stabilnost medeničnega obroča. Grobo ločimo med stabilnim in nestabilnim zlomom medeničnega obroča.
Stabilen zlom medeničnega obroča
Nestabilen zlom medeničnega obroča
Nestabilen zlom medeničnega obroča je popoln zlom, ki vključuje sprednji in zadnji medenični obroč. Zdravstveni delavci to imenujejo tip B, ko je medenica navpično stabilna, vendar rotacijsko nestabilna. To velja na primer za zlom simfize – »open-book injury«: v tem primeru se sramna simfiza raztrga, dve polovici simfize pa sta odprti kot knjiga.
Nadalje se zlom medenice imenuje tip C, če gre za popolnoma nestabilen zlom medenice. Medenica se zaradi navpičnih gravitacijskih sil pretrga in je tako vertikalno kot rotacijsko nestabilna.
Acetabularni zlom
Zlom acetabuluma se pogosto pojavi v kombinaciji z izpahom kolka (»izpah kolka«). V nekaterih primerih (15 odstotkov) je poškodovan tudi periferni živec noge, ishiadični živec (nervus ischiadicus).
Politrauma
Zlom medenice je resna poškodba. V 60 odstotkih primerov imajo bolniki tudi poškodbe drugih delov telesa (torej so politravmatizirani). V kombinaciji z zlomom medenice se lahko pojavijo zlasti naslednje poškodbe:
- Zlomi perifernega skeleta (pri 69 odstotkih bolnikov z zlomom medenice).
- Travmatska poškodba možganov (v 40 odstotkih)
- Poškodbe prsnega koša (v 36 odstotkih)
- Poškodbe trebušnih organov (v 25 odstotkih)
- Poškodba hrbtenjače (v 15 odstotkih)
- Urigenitalne poškodbe, ki so poškodbe sečil in genitalij (v 5 odstotkih)
Zlom medenice: simptomi
Poleg tega se lahko pojavijo zmečkanine ali modrice na odvisnih delih telesa, kot so moda, sramne ustnice in presredek. V nekaterih primerih lahko zlom medenice povzroči različno dolžino nog.
Nestabilni zlomi medenice se pogosto pojavijo v sklopu multiplih poškodb (politravma). Na primer, krvav urin lahko kaže na poškodbo mehurja, ki je pogostejša v povezavi z zlomi medenice.
Bolnikom se medenične kosti pogosto zlahka odmaknejo. V skrajnih primerih se medenica odpre kot knjiga (»odprta knjiga«). Hoja za osebo s takšno poškodbo ni več mogoča.
Zlom medenice: vzroki in dejavniki tveganja
Zlom medenice običajno nastane kot posledica padca ali nesreče. Vzrok je znatna neposredna ali posredna sila na medenico, kot je padec z velike višine ali nesreča motornega kolesa ali avtomobila.
Najpogostejši zlom medenice je zlom sedišča ali zlom sramne kosti in je običajno nenevaren. Pojavi se lahko celo pri preprostih padcih (kot je zdrs na črnem ledu).
Nestabilni zlomi so pogosto posledica nesreč in padcev z velike višine. Največkrat so poškodovane tudi druge kosti in organi (polittravma). Posebej nevarna je poškodba mehurja.
Zlom medenice pri starejših
Starejši ljudje, starejši od 70 let, so še posebej dovzetni za zlom medenice, saj pogosto trpijo zaradi osteoporoze: v tem primeru pride do dekalcifikacije kosti, zmanjša se število kostnih mehurčkov, kostni korteks pa se tanjša. Že majhna sila lahko nato povzroči zlom. Bolniki imajo pogosto tudi druge zlome kosti, na primer zlom vratu stegnenice. To še posebej prizadene ženske.
Zlom medenice: preiskave in diagnoza
- Kako je prišlo do nesreče?
- Ali je prišlo do neposredne ali posredne travme?
- Kje se nahaja možni zlom?
- Kako opišete bolečino?
- Ali je prišlo do prejšnjih poškodb ali poškodb?
- Ali so bile pred tem kakšne pritožbe?
Zdravniški pregled
Nato bo zdravnik natančno pregledal posameznika glede zunanjih poškodb in pretipal medenico glede nepravilnosti. Z izmerjenim pritiskom na medenično vedro bo preveril, ali je medenica nestabilna. Pretipa sramno simfizo in s prstom opravi rektalni pregled (pregled skozi anus), da izključi krvavitev.
Zdravnik preveri tudi motoriko in občutljivost nog, da ugotovi, ali so poškodovani živci. Preveri tudi prekrvavitev nog in stopal, na primer s tipanjem utripa na stopalu.
Slikovni postopki
Če obstaja sum na zadnji zlom medeničnega obroča, se med rentgenskim pregledom naredijo dodatni poševni posnetki. To omogoča boljšo oceno vhodne ravnine medenice ter križnice in sakroiliakalnih sklepov (sklepi med križnico in iliumom). Tako lahko natančneje lokaliziramo dislocirane ali zamaknjene dele zloma.
Če obstaja sum na zadnji zlom medenice, zlom acetabuluma ali zlom križnice, lahko računalniška tomografija (CT) zagotovi jasnost. Natančno slikanje prav tako omogoča zdravniku, da natančneje oceni resnost poškodbe – kot tudi sosednjih mehkih tkiv. Na primer, CT omogoča zdravniku, da vidi, kako daleč se je modrica razširila.
Slikanje z magnetno resonanco (MRI) se uporablja za oceno zloma pri otrocih in starejših bolnikih. Za razliko od CT ne vključuje izpostavljenosti sevanju.
Če obstaja sum na osteoporozo kot vzrok za zlom medenice, se opravi kostna denzitometrija.
Posebni pregledi
V povezavi z zlomom medenice se pogosto pojavijo poškodbe sečil, kot so sečevod, mehur in sečnica. Izločilna urografija (oblika urografije) se torej uporablja za pregled ledvic in odvodnih sečil. V ta namen bolniku preko vene vbrizgamo kontrastno sredstvo, ki se izloči skozi ledvice in ga lahko vidimo na rentgenski sliki.
Uretrografija je rentgensko slikanje sečnice. Uporablja se lahko za diagnosticiranje raztrganin sečnice. Da bi to naredil, zdravnik injicira kontrastno sredstvo neposredno v sečnico in jo nato rentgensko posname.
Zlom medenice: zdravljenje
Pri zlomu medenice obstaja veliko tveganje za trombozo. Zdravljenje zloma medenice se razlikuje glede na resnost poškodbe (pomembno je stanje zadnjega dela medeničnega obroča) in stanje bolnika.
Stabilno poškodbo medenice tipa A z nepoškodovanim medeničnim obročem lahko zdravimo s konzervativnimi metodami. Bolnik mora najprej nekaj dni počivati v postelji z medeničnim pasom. Nato lahko začne počasi izvajati gibalne vaje s fizioterapevtom – z ustreznim dajanjem protibolečinskih tablet.
Medenico v nujnem primeru stabiliziramo – bodisi s sprednjim »zunanjim fiksatorjem« (držalni sistem za imobilizacijo zlomov, ki je pritrjen na kost od zunaj preko kože) bodisi z medenično objemko. Če je poškodovana tudi vranica ali jetra, nujno odpremo trebušno votlino. Kirurg očisti obsežno modrico in ustavi krvavitev s trebušnimi zavesami. Če pride do zloma sramne kosti, sramno kost ponovno stabiliziramo s ploščicami.
Pri zlomih sklepov (kot je zlom acetabuluma) je operacija vedno potrebna, da preprečimo prezgodnjo obrabo sklepa. Operacijo acetabuluma je treba vedno izvajati v specializiranih centrih, saj gre za zelo zahteven poseg. Zlomi se fiksirajo z vijaki in ploščicami ali zunanjim stabilizatorjem, kot je "zunanji fiksator".
Zlom medenice: zapleti
Pri zlomu medenice se lahko pojavijo številni zapleti:
- Poškodbe mehurja in sečnice, vagine in anusa
- Poškodbe živcev (kot je obturacijski živec)
- pri moških z zlomom sramne kosti: impotenca
- ruptura diafragme kot sočasna poškodba
- venska tromboza (okluzija ven zaradi nastajanja krvnih strdkov)
Pri zlomu acetabuluma so možni naslednji zapleti:
- posttravmatska artroza (odvisno od obsega uničenja hrustanca in sklepa)
- heterotopna osifikacija (pretvorba mehkega tkiva v kostno tkivo): Preventivno lahko operirano območje obsevamo (dve uri pred operacijo in do 48 ur po njej) in dajemo protivnetna zdravila proti bolečinam tipa NSAID.
- Nekroza glavice stegnenice (odmrtje glavice stegnenice), če je bila poškodba zelo intenzivna in glavica stegnenice dolgo časa ni bila prekrvavljena
Zlom medenice: potek bolezni in prognoza
Tudi nestabilen zlom medenice se običajno dobro zaceli z ustrezno terapijo. Redki so zapleti, kot so motnje celjenja ran, krvavitve, sekundarne krvavitve in okužbe. V nekaterih primerih so lahko živci, ki oskrbujejo mehur in črevesje, poškodovani zaradi zloma medenice. Bolnik potem morda ne more zadržati blata ali urina (fekalna in urinska inkontinenca). Podobno je lahko spolna funkcija pri moških oslabljena.
Terapevtski izid pri nestabilnem zlomu medenice je v veliki meri odvisen od dodatnih poškodb. V večini primerov pa so vsakodnevno gibanje in običajni telesni napori nato spet možni.
