Laktuloza: učinki, področja uporabe, stranski učinki

Kako deluje učinkovina laktuloza

Laktuloza je umetni dvojni sladkor (sintetični disaherid), proizveden iz mlečnega sladkorja (laktoze). Ima odvajalne lastnosti, veže amoniak in prebiotike.

Laktuloza je sestavljena iz dveh sladkorjev galaktoze in fruktoze. Za razliko od laktoze je laktuloza neprebavljiva in tako ostane v črevesju. To potegne vodo v črevo, zaradi česar se črevesna vsebina zmehča.

V debelem črevesu (debelem črevesu) lahko odvajalo delno razgradijo tamkajšnje bakterije. Nastali produkti razgradnje (mlečna kislina, ocetna kislina in druge organske kisline) spodbujajo črevesno gibljivost in s tem olajšajo odvajanje blata.

Drug, a manj pogosto uporabljen učinek teh kislin, ki nastanejo med razgradnjo laktuloze, je, da ustvarijo bolj kislo okolje v črevesju. To je koristno pri nekaterih boleznih jeter.

Če jetra ne morejo več opravljati svoje funkcije razstrupljanja, se strupeni presnovni produkti, kot je amoniak, kopičijo v krvi v večjih koncentracijah. Tega veže kislo okolje v debelem črevesu in ga tako učinkovito odstrani iz krvi.

Absorpcija, razgradnja in izločanje

Običajno se odvajalni učinek, s katerim tudi učinkovina ponovno zapusti telo, pojavi po dveh do desetih urah. Če pa odmerek ni zadosten, lahko mine od 24 do 48 ur, preden pride do prvega odvajanja blata.

Kdaj se uporablja laktuloza?

Laktuloza se uporablja pri zaprtju, ki ga z dietami, bogatimi z vlakninami, in drugimi splošnimi ukrepi (ustrezen vnos tekočine, uravnotežena prehrana ipd.) ne moremo zadostno izboljšati.

Zdravilna učinkovina se daje tudi v situacijah, ki zahtevajo lažje odvajanje blata, na primer po operaciji na danki ali v primerih rektalnih razjed.

Poleg tega se laktuloza uporablja pri preprečevanju in zdravljenju tako imenovane "portokavalne encefalopatije", bolezni jeter, pri kateri se pojavi povišana raven amoniaka v krvi.

Uporablja se lahko kot enkratno, kratkotrajno ali dolgotrajno zdravljenje.

Kako se uporablja laktuloza

Aktivna sestavina se trži kot laktulozni sirup (ali laktulozni sok) ali prašek. Obe farmacevtski obliki lahko mešamo v tekočino ali jemljemo nerazredčeno, vendar je treba zraven vedno popiti dovolj tekočine (vsaj liter in pol do dva dnevno).

Kakšni so stranski učinki laktuloze?

Neželeni učinki, kot so bolečine v trebuhu, napenjanje, slabost, bruhanje in driska, se pojavijo pri več kot eni od desetih zdravljenih oseb, zlasti na začetku terapije. Resnost neželenih učinkov je odvisna od ravni odmerka.

Pri dolgotrajni uporabi je treba pričakovati motnje ravnovesja vode in elektrolitov.

Kaj je treba upoštevati pri jemanju laktuloze?

Kontraindikacije

Laktuloze ne smete jemati v primeru:

  • črevesna obstrukcija (ileus)
  • črevesna perforacija
  • sum na črevesno perforacijo

Medsebojno delovanje z zdravili

Nekatera zdravila povzročajo izgubo kalija kot stranski učinek, kot so diuretiki, derivati ​​kortizona in amfotericin B (protiglivično sredstvo). Odvajalo lahko poveča ta neželeni učinek.

Pomanjkanje kalija lahko med drugim poveča učinek srčnih glikozidov (zdravila za srčno popuščanje). Pri zdravilih z upočasnjenim sproščanjem učinkovine (t.i. retardi) je lahko učinek skrajšan, ker laktuloza pospešuje črevesno pasažo.

Zaradi varnosti odvajala ne smemo uporabljati pri akutnih vnetnih boleznih prebavil ali motnjah ravnovesja vode in elektrolitov.

Starostna omejitev

Nosečnost in dojenje

Zdravila, ki vsebujejo zdravilno učinkovino laktulozo, se lahko uporabljajo med nosečnostjo in dojenjem. Prejšnja opažanja govorijo proti teratogenemu učinku (ki povzroča malformacije).

Laktuloza je eno izmed odvajal izbire med nosečnostjo in dojenjem.

Kako pridobiti zdravila, ki vsebujejo laktulozo

Zdravila z učinkovino laktulozo so na voljo samo v lekarnah v Nemčiji, Avstriji in Švici, vendar se jih ne izdaja na recept. Lahko pa se predpišejo za nekatere osnovne bolezni v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Kako dolgo je znana laktuloza?

Leta 1930 je bilo prvič opisano, da laktuloza nastane iz mlečnega sladkorja (laktoze) s segrevanjem. Leta 1956 je zdravniku Friedrichu Petuelyju uspelo dokazati, da dajanje laktuloze povzroči povečano število nekaterih laktobacilov v blatu in tako lahko ublaži stranske učinke antibiotikov širokega spektra.

Prav tako je odkril odvajalni učinek laktuloze. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odvajalo končno prišlo na evropski trg.