Impingement sindrom: Definicija, oblike

Kratek pregled

  • Opredelitev: ukleščenje tkiva v zoženo sklepno špranjo; trajna omejitev mobilnosti
  • Oblike: Primarni impingementni sindrom, ki temelji na spremembi strukture kosti; sekundarni udarni sindrom, ki ga sproži druga bolezen ali poškodba
  • Diagnoza: anamneza, fizični pregled, slikovni postopki (rentgen, MRI, ultrazvok)
  • Zdravljenje: odvisno od vrste in resnosti udarca, konzervativna terapija (fizioterapija, protibolečinska zdravila) ali operacija
  • Simptomi: bolečina v prizadetem sklepu; dolgoročno je pogosto omejena mobilnost; delno se poškoduje sklep in okolno tkivo
  • Vzroki in dejavniki tveganja: Kostne spremembe ali poškodbe sklepa; k razvoju bolezni pogosto pripomore tudi izjemen stres
  • Potek bolezni in prognoza: Odvisno od vrste prizadetosti in načina zdravljenja; možne hujše poškodbe sklepov

Kaj je impingement sindrom?

Impingement sindrom se kaže predvsem v ramenskem sklepu. Prizadene okoli deset odstotkov prebivalstva, približno enako pogosto moške in ženske okoli 50. leta. Impingement sindrom se pogosto pojavi tudi v kolčnem sklepu. Redkeje bolniki trpijo zaradi impingement sindroma gležnjevnega sklepa.

Več o tej temi lahko preberete v naših člankih Impingement – ​​Rama in Impingement – ​​Hip.

Oblike impingement sindroma

Impingementni sindrom rame lahko razdelimo na dve obliki, odvisno od tega, katere strukture so stisnjene:

Sindrom primarnega udarnega izhoda je posledica spremembe v kostnih strukturah, kot je kostna trna ali pretirano nagnjena kostna streha.

Sekundarni sindrom udarca brez izpusta je posledica drugega stanja ali poškodbe, ki zmanjša sklepni prostor. To vključuje na primer vnetje burze (burzitis) in poškodbe kit ali mišic.

Prava oseba, na katero se obrnete, če sumite na impingement sindrom, je specialist ortopedije in travmatologije. Podroben opis vaših simptomov že daje zdravniku dragocene informacije o vašem trenutnem zdravstvenem stanju. Zdravnik vam bo zastavil na primer naslednja vprašanja:

  • Se spomnite hude obremenitve ali poškodbe v času, ko se je bolečina začela?
  • Je bolečina topa in seva iz sklepa?
  • Ali se bolečina okrepi ponoči ali ko ležite na prizadetem boku?
  • Ali imate omejen obseg gibanja v prizadetem sklepu?

Rentgenska slika prizadetega sklepa, ultrazvočna preiskava (sonografija) in slikanje z magnetno resonanco (MRI) podpirajo zanesljivo diagnozo.

Rentgenski pregled

Rentgenska preiskava je diagnostično orodje prve izbire za impingement sindrom. Če vaš lečeči ortoped nima svoje rentgenske opreme, vas bo napotil v radiološko ordinacijo in se z vami pogovoril o izvidih. Na rentgenski sliki lahko zaznamo tipične kostne strukturne spremembe.

Ultrazvok (sonografija)

Slikanje z magnetno resonanco (MRI)

Magnetna resonanca (MRI) je veliko boljša od ultrazvočnih preiskav, saj omogoča veliko bolj natančne slike mehkih tkiv (mišice, kite, burze). Zelo natančno so upodobljene tudi hrustančne in kostne izbokline. Slika z magnetno resonanco se zato vedno opravi pred vsako načrtovano operacijo rekonstrukcije sklepa, da se postavi zanesljiva diagnoza.

Poleg tega dobra pregledna slika mehkih tkiv omogoča natančnejše načrtovanje operativnega posega.

Ali udarec zahteva operacijo?

Konzervativna terapija

V zgodnjih fazah je poudarek na tako imenovani konzervativni terapiji. Če je možno, prizadetemu sklepu prihranimo in se v veliki meri izogibamo stresnim dejavnikom, ki povečujejo bolečino (šport, fizično naporno delo).

Protivnetna zdravila proti bolečinam (ibuprofen ali acetilsalicilna kislina) običajno ublažijo bolečino, ne vplivajo pa na sprožilni vzrok.

Fizioterapija običajno tudi dobro pomaga zmanjšati bolečino. V nekaterih primerih ti ukrepi (zlasti pri udarcu v ramo) zadoščajo, da bolnikom omogočijo življenje večinoma brez simptomov brez operacije.

Vzročna terapija

Impingement sindrom – artroskopija

Artroskopija je minimalno invazivna kirurška metoda, pri kateri skozi dva do tri majhne zareze na koži v sklep vstavimo kamero z integriranim svetlobnim virom in posebne kirurške instrumente. Ta kirurška metoda omogoča zdravniku, da pregleda sklep glede poškodb in pridobi pregled celotnega sklepa.

Temu pogosto neposredno sledi kirurško zdravljenje, med katerim se izbrusijo morebitne kostne izbokline, ki omejujejo svobodo gibanja sklepa. Če je poškodba hrustanca že prisotna, zdravnik običajno odstrani tudi tega.

V napredovalih fazah impingement sindroma so kite včasih že natrgane: med artroskopijo jih lahko zašijemo in rekonstruiramo. Kožne zareze nato zašijemo z nekaj šivi in ​​pustijo veliko bolj diskretne brazgotine kot odprta operacija.

Impingement sindroma ni nujno »izuriti«. Vendar pa je glede na resnost in vrsto udarca mogoče preprečiti nadaljnjo poškodbo sklepa in zmanjšati bolečino. Naj vam fizioterapevt pokaže vaje za krepitev mišic. Krepitev tistih mišic, ki so potrebne za rotacijo sklepa navzven (zunanji rotatorji), je vsekakor treba usmeriti pri udarcu kolka.

Zunanji rotatorji pomagajo učinkovito povečati sklepno režo. Pomembno je tudi raztezanje ustreznih mišic. Poleg tega je treba po operaciji vsekakor izvajati vaje za izgradnjo mišic, da preprečimo atrofijo mišic.

Kakšni so simptomi impingement sindroma?

Simptomi v ramenskem sklepu

Ko se impingement sindrom pojavi v ramenskem sklepu, bolniki poročajo o akutnem pojavu bolečine v zgodnjih fazah, ki je diskretna v mirovanju in se okrepi z naporom (zlasti pri dejavnostih nad glavo). Bolniki pogosto navedejo sprožilno situacijo (napor, izpostavljenost mrazu, poškodba). Bolečina je opisana kot globoka v sklepu in se pogosto ponoči okrepi, zaradi česar je ležanje na prizadeti strani skoraj nemogoče.

Simptomi v kolčnem sklepu

Impingement sindrom pogosto kaže zelo zahrbten pojav simptomov v kolčnem sklepu. Sprva se bolečina v kolčnem sklepu pojavlja le občasno in jo bolnik pogosto opisuje kot bolečino v dimljah. Bolečina pa se med telesno aktivnostjo okrepi in nato pogosto izžareva v stegno. Največkrat se okrepijo, ko nogo, ki je pokrčena za 90 stopinj, obrnemo navznoter (notranja rotacija z 90 stopinjsko fleksijo).

Vzroki in dejavniki tveganja

Impingementni sindrom ima več vzrokov. Te delimo na kostne strukturne spremembe ter poškodbe mehkih tkiv (mišice, kite, burze). Tveganje za impingement sindrom narašča s starostjo, čeprav se hip impingement sindrom včasih pojavi tudi pri mladih športnikih zaradi povečane obremenitve gibljivih sklepov.

Impingementni sindrom rame: vzroki

Pri impingement sindromu rame je zožitev sklepne špranje posledica kostnih sprememb v akromionu ali poškodbe okoliških mehkih tkiv.

Tako imenovani izhodni impingement ramenski sindrom je posledica zožitve subakromialnega prostora zaradi kostnih sprememb v rami, kot je obraba sklepov (osteoartritis).

Non-outlet impingement shoulder syndrome pa na drugi strani povzroči poškodba okoliških mehkih tkiv. Vnetje burze (bursitis subacromialis) pogosto povzroči otekanje in s tem zožitev sklepne špranje.

Impingementni sindrom kolka: vzroki.

V večini primerov je impingementni sindrom kolka posledica deformacije acetabuluma. Acetabulum je del medenične kosti in je v obliki skodelice, ki skupaj z glavo stegnenice tvori kolčni sklep.

Ko nastanejo kostni izrastki na robu acetabularne strehe ali glavice stegnenice (deformacija ugriza), pogosto pride do boleče omejitve gibanja, zlasti pri obračanju navznoter (notranja rotacija) in pri upogibu (fleksiji) kolčnega sklepa. Kostne spremembe nastanejo na primer zaradi povečanega fizičnega napora, zato mladi športniki pogosteje trpijo za sindromom udarca kolka.

Potek bolezni in prognoza

Impingement sindrom pogosteje povzroči vnetje in znake obrabe, če je tesnost močna. Poleg tega se z nadaljnjim stiskanjem živcev in kit poveča tveganje za raztrganine in odmrtje tkiva (nekrozo).

Tako predolga imobilizacija kot operacija nosita tveganje za okorelost sklepa. Tudi po uspešno operiranem impingementnem sindromu morajo bolniki kasneje izvajati fizioterapevtske vaje.

Impingement sindroma ne moremo popolnoma preprečiti, priporočamo pa splošno telesno pripravljenost in redno vadbo, da uravnovesimo obremenitev sklepov in jih ohranimo gibljive.

Prav tako je smiselno prilagoditi delovno mizo, da omogoči boljšo držo.