V protismiselnem postopku so antisense oligonukleotidi (kratki enoverižni nekodirajoči ribonukleinski kisline) se v celico vnašajo večinoma z liposomi (mehurčki, ki so pogosto sestavljeni iz Fosfolipidi). V tem procesu se mRNA razgradi v kratkem času.
Uvedba celičnega jedra a gen kodiranje mRNA s pomočjo vektorjev (modificirani plazmid (DNA obroč) bakterije) je najučinkovitejše - sinteza protismiselne RNA na ta način poteka neprekinjeno.
Dejanska virusna DNA je bila spremenjena tako, da virusnih genov ne pride do replikacije (podvajanja) niti transkripcije (sinteze RNA z uporabo DNA kot predloge).
Z oblikovanjem vodik vezi, se protismiselni oligonukleotid veže na komplementarno (pre) -mRNA.
Pojavijo se lahko trije scenariji:
- Dodani protismiselni oligonukleotid je posredovan z ribonukleazo H. V tem primeru se (pre) -mRNA razreže (tj. Razgradnja -> izguba funkcije mRNA). Prevajanje mRNA v protein tako ne uspe.
- Po vezavi na mRNA pride do tako imenovane sterične ovire. Tj. Pritrditev celične beljakovin - še posebej ribosomi - tako ni več mogoče. Prevod v beljakovino tako tudi ni mogoč.
- Vpliv na spajanje (postopek modifikacije s tako imenovanim spliceosomom (konstrukt petih različnih nekodirajočih RNA, imenovanih snRNA, na katere beljakovin so v vsakem primeru vezani) kot del obdelave RNK ((pre) -mRNA na mRNA). Tu so tako imenovani. Alternativne mehanizme spajanja (npr. Intron se ne spaja ali spaja ekson) je mogoče zaobiti in eksone izrezati (= preskakovanje eksona; eksoni običajno ostanejo v mRNA). Antisense oligonukleotid preprečuje odstranjevanje eksona, ki je bistvenega pomena za delovanje beljakovin, v drugih primerih pa delno popravljanje mutacij rastrskega premika (delecija ali vstavitev, tako da ima DNA od takrat naprej bistveno drugačne bazne trojčke, kar bistveno spremeni struktura beljakovin), lahko protismiselna RNA povzroči tudi izrezovanje nekaterih, drugače nesplementiranih segmentov RNA. Kljub temu, da je bil tako diskretno okrnjeni protein "resetiran" z mesta odstranitve v bralni okvir mRNA v nepatološko stanje.
Terapija
Postopek se v Nemčiji uporablja od leta 2017 za terapija of mišična atrofija hrbtenice (SMA), ki deluje na spajanje.
V Združenih državah se postopek uporablja (tudi s spajanjem) za nekatere oblike tipa Duchenne mišična distrofija.
Zaradi popolnosti postopek vstavljanja novega gen bo razpravljalo: S pomočjo vektorja se v jedro celice vnese gen, ki ni prisoten v DNA. To ponavadi označuje beljakovine, v katerih gen mutacija je bila prisotna pri bolniku in ni mogla izpolniti "želene" funkcije. Leta 2019 je bil ta postopek v ZDA odobren za zdravljenje mišična atrofija hrbtenice.
