Lorazepam: učinki, uporaba, stranski učinki

Kako deluje lorazepam

Lorazepam je zdravilo iz skupine benzodiazepinov in kot tako deluje anksiozno (anksiolitično), sedativno (pomirjevalno), mišično sproščujoče (mišično sproščajoče) in antikonvulzivno (antikonvulzivno).

Kot vsi benzodiazepini tudi lorazepam deluje neposredno na stike med živčnimi celicami v možganih. V teh tako imenovanih sinapsah živčne celice komunicirajo med seboj preko prenašalcev (nevrotransmiterjev).

Lorazepam se veže na podobliko vezavnega mesta GABA (receptor GABA-A) in poveča verjetnost odprtja v prisotnosti GABA. Na ta način se poveča zaviralni učinek GABA.

Absorpcija, razgradnja in izločanje

Po zaužitju se lorazepam hitro in skoraj popolnoma absorbira v kri. Lahko prehaja krvno-možgansko pregrado in tako vstopi v centralni živčni sistem (CŽS) – možgane in hrbtenjačo.

Kdaj se uporablja lorazepam?

Učinkovina lorazepam se uporablja za kratkotrajno zdravljenje stanj tesnobe, napetosti in vznemirjenosti ter s tem povezanih motenj spanja. Poleg tega se lahko uporablja za pomiritev bolnikov pred diagnostičnimi ali kirurškimi posegi.

Dolgotrajna uporaba benzodiazepinov, kot je lorazepam, pogosto povzroči težave z odvisnostjo. Zato ga je treba jemati le čim krajše obdobje (največ dva do štiri tedne).

Najpogosteje uporabljena dozirna oblika lorazepama so peroralne tablete. Za bolnike, ki težko požirajo ali ga preprosto nočejo vzeti, so na voljo topljive tablete ali raztopine za injiciranje.

Odvisno od področja uporabe se običajno daje odmerek od 0.5 do 2.5 miligrama čez dan ali zvečer.

Kakšni so stranski učinki lorazepama?

Neželeni učinki lorazepama so večinoma neposredno posledica želenega depresivnega učinka:

Otroci, starejši in ljudje z možganskimi boleznimi se lahko na njegovo uporabo odzovejo paradoksalno, to je z vznemirjenostjo, nemirom, motnjami spanja ali povečano tesnobo.

Kaj je treba upoštevati pri jemanju lorazepama?

Kontraindikacije

Lorazepama se ne sme uporabljati pri:

  • znana odvisnost od benzodiazepinov
  • miastenija gravis (avtoimunska mišična oslabelost)
  • Motnje dihanja
  • preobčutljivost za lorazepam

Medsebojno delovanje z zdravili

Enako velja za zdravila proti bolečinam, zdravila proti alergijam (antialergiki) in epilepsiji (antiepileptiki) ter zdravila, ki vplivajo na srce in krvni tlak, kot so zaviralci adrenergičnih receptorjev beta.

Med zdravljenjem z lorazepamom se izogibajte pitju alkohola, ker lahko poveča centralni depresivni učinek.

Starostna omejitev

V urgentni medicini, na primer v primeru prebojnega epileptičnega statusa (= epileptični napad, ki traja dlje kot pet minut), je lorazepam odobren kot raztopina za injiciranje od starosti enega meseca.

V starejši starosti se trajanje delovanja lorezapama podaljša, kar običajno zahteva zmanjšanje odmerka.

Nosečnost in dojenje

Če pa ga jemljete v zadnjem mesecu nosečnosti, obstaja večja verjetnost za pojav »sindroma floppy infant«, saj lahko učinkovina neovirano prehaja skozi placento in tako deluje tudi na otroka. Primernejše alternative v nosečnosti so torej prometazin (za akutno anksioznost), amitriptilin (za motnje spanja) in kvetiapin (za psihotične motnje).

Kako pridobiti zdravilo z lorazepamom

Za lorazepam je v Nemčiji, Avstriji in Švici potreben recept. Poleg tega je celo uvrščen med narkotike (kot vsi benzodiazepini), kar pomeni, da je predpisovanje učinkovine še posebej strogo regulirano.

Na običajni recept je lorazepam mogoče dobiti le, če je enkratni odmerek največ 2.5 miligrama in pripravek ne vsebuje drugih učinkovin.

Kako dolgo je lorazepam znan?

Več dejstev o lorazepamu

Lorazepam je nadaljnji razvoj diazepama, drugega benzodiazepina. V primerjavi z diazepamom ima lorazepam veliko krajši čas delovanja in čas zadrževanja v telesu, ker pri njegovi presnovi ne nastajajo aktivni produkti (aktivni presnovki).