Samozdravljenje: možnosti in omejitve

Od kašlja do motenj spanja

Nemci se za samozdravljenje najpogosteje obrnejo na zdravila proti kašlju in prehladu. V lekarnah se pogosto kupujejo tudi protibolečinska zdravila brez recepta in zdravila za prebavne težave.

Samozdravljenje – običajne uporabe:

  • Kašelj in prehlad
  • bolečina
  • Želodčne in prebavne težave
  • Težave s kožo in rane
  • Prehranska dopolnila (vitamini, minerali itd.)
  • Težave s srcem, krvnim obtokom in venami
  • Revmatizem in bolečine v mišicah
  • Duševne težave in motnje spanja

Samozdravljenje – pravila

  • Zdravila na recept so tabu za samozdravljenje! Ne jemljite nobenih zdravil na recept, ki jih še imate doma – tudi če vam jih je zdravnik za podobne težave predpisal že prej.
  • Preden sežete v omarico z zdravili, si postavite naslednja vprašanja: Ali vem, kakšno nelagodje imam? Ali poznam vzrok teh pritožb? Le če natančno veste, kaj je narobe z vami, lahko vzamete pravo zdravilo za to. Če niste prepričani, vprašajte za nasvet v lekarni.
  • Zdravila brez recepta niso nujno neškodljiva. Tudi zdravila brez recepta imajo stranske učinke in interakcije. Pozorno preberite navodila za uporabo in upoštevajte opozorila in kontraindikacije. V nasprotnem primeru lahko zdravilo povzroči več škode kot koristi.
  • Previdnost svetujemo tudi pri zdravilih rastlinskega izvora (fitoterapevtikih). Zeliščno ne pomeni samodejno brez stranskih učinkov in tveganj. Na primer, šentjanževka poveča občutljivost kože na svetlobo, prevelik odmerek evkaliptusa pa lahko povzroči slabost.
  • Pravilno odmerjanje je pomembno tudi pri samozdravljenju. Nikoli ne vzemite več zdravila, kot je priporočeno, in ne prekoračite predvidenega trajanja uporabe.

Kdaj k zdravniku?

Samozdravljenje ima svoje meje. Na primer, nekatere alarmne znake telesa naj vam vedno pojasni zdravnik – ne glede na to, ali zanje obstajajo zdravila brez recepta ali ne. Primeri vključujejo nenaden pojav bolečine v očeh z oslabljenim vidom, bolečine v ušesu z vročino, nenaden pojav hude bolečine ali težko dihanje.

Ne zdravite sami simptomov, ki jih še nikoli niste imeli. Obisk zdravnika je priporočljiv tudi, če se bolezen v kratkih časovnih presledkih ponavlja. Če se simptomi ne izboljšajo v dveh do treh dneh, če se poslabšajo ali če se pojavijo novi simptomi, se morate prav tako posvetovati z zdravnikom.

Brez samozdravljenja med nosečnostjo in dojenjem! Nosečnice in doječe matere ne smejo jemati nobenih zdravil brez posveta z zdravnikom.

Tudi pri otrocih je treba biti zelo previden. Otroku nikoli ne dajajte zdravil, ki jih je zdravnik ali farmacevt priporočil zase. Kar pomaga odraslim, lahko v določenih okoliščinah škoduje otrokom. Vnaprej se s pediatrom pogovorite, kako se lahko v nujnih primerih odzovete na znake bolezni pri vašem potomcu.

Splošna opozorila

  • Poleg same zdravilne učinkovine zdravila skoraj vedno vsebujejo celo vrsto aditivov in pomožnih snovi. Alergiki in ljudje z intoleranco na nekatere snovi (na primer laktozo) morajo zato natančno preučiti sestavo zdravila.
  • Izogibajte se zdravilom, ki se vdihavajo, če imate kronično bolezen dihal (kot je astma). Inhalatorji in eterična olja za nanos na kožo so problematični.
  • Dojenčkom in majhnim otrokom ne smemo dajati izdelkov za inhaliranje ali vtiranje, ki vsebujejo kafro ali mentol. Te snovi lahko povzročijo krče glotisa, grla in dihalnih poti ter tako sprožijo življenjsko nevarno dihalno stisko.
  • Bolniki z jetri, epileptiki in alkoholiki praviloma ne smejo jemati zdravil, ki vsebujejo alkohol, nikakor ne v okviru samozdravljenja.