Kratek pregled
- Kaj je paraplegija? Delna ali popolna prekinitev živcev v hrbtenjači
- Zdravljenje: akutna terapija, operacija, zdravila, rehabilitacija
- Potek bolezni in prognoza: Potek je individualen, prognoza je odvisna od obsega in mesta poškodbe
- Simptomi: Odvisno od obsega in mesta poškodbe hrbtenjače: paraliza nog in rok ter trupa, izguba nadzora nad mehurjem in črevesjem, motnje spolne funkcije.
- Diagnostika: potek nesreče, tipični simptomi kot so ohromelost nog (in rok) in izguba občutka, slikanje (RTG, CT, MRI), preiskava krvi in hrbtenične tekočine.
- Preventiva: splošni varnostni ukrepi za preprečevanje nesreč, zdravljenje osnovne bolezni
Kaj je paraplegija?
Definicija
Pri popolnem sindromu hrbtenjače so prizadeti posamezniki popolnoma paralizirani pod nivojem poškodbe; pri sindromu nepopolne hrbtenjače so preostale funkcije ohranjene.
Kaj je hrbtenjača?
Hrbtenica je sestavljena iz štirih delov:
- Vratna hrbtenica (HWS): 7 vretenc (C1 do C7)
- Torakalna hrbtenica (BWS): 12 vretenc (Th1 do Th12)
- Ledvena hrbtenica (LWS): 5 vretenc (L1 do L5)
- Sakralna hrbtenica (SWS): križnica (Os sacrum) in trtica (Os coccygi)
Če je ta živčna povezava v hrbtenjači motena ali prekinjena, odpove prenos teh signalov v obe smeri. Glede na stopnjo poškodbe hrbtenjače pride do ohromelosti nog (in rok) ter funkcionalnih motenj na različnih delih telesa – najpogosteje težave pri uriniranju ali defekaciji in spolne disfunkcije.
Kaj je paralizirano?
Paraplegija pri prizadetih posameznikih vodi do znatnih okvar različnih telesnih funkcij. Odvisno od primera so prizadeti naslednji živčni sistemi, bodisi sami ali v kombinaciji:
- Motorični živci: potrebni za zavestno gibanje rok in nog
- Vegetativni živci: praznjenje črevesja in mehurja, znojenje, nadzor srca in ožilja, dihalna funkcija, spolnost
- Senzorični živci: občutek dotika in bolečine
Razvrstitev glede na resnost poškodbe hrbtenjače
Popolna paraplegija (plegija, paraliza): Pri popolni paraplegiji so živci na določenem mestu popolnoma pretrgani. Odvisno od mesta poškodbe so roke, noge in trup popolnoma ohromljeni, mišična moč in občutek pa popolnoma odsoten. Telesne funkcije, kot so praznjenje črevesja in mehurja ter spolna funkcija, so močno oslabljene.
Razvrstitev glede na stopnjo poškodbe
Paraplegija/parapareza: Če je hrbtenjača poškodovana v torakalni ali ledveni hrbtenici – pod prvim torakalnim vretencem – so noge in deli trupa paralizirani. Roke niso prizadete.
Paraplegija precej vpliva na kar nekaj telesnih funkcij, nikoli pa ne poslabša duševnih sposobnosti!
frekvenca
Moški imajo bistveno večjo verjetnost, da zbolijo za travmatsko paraplegijo kot ženske, približno 80 odstotkov, povprečna starost pa je 40 let.
Ali je paraplegija ozdravljiva?
Zdaj obstajajo dobre možnosti za izboljšanje položaja prizadetih ljudi s ciljnimi terapijami. Cilj vsakega zdravljenja je celostna rehabilitacija, ki naj prizadetemu omogoči čim bolj samostojno življenje.
Zdravljenje v akutni fazi
Surgery
Pri mnogih bolnikih je po nesreči potrebna operacija. Služi za razbremenitev hrbtenjače. Tako je na primer pri zlomih vretenc ali herniji diska. Tukaj kirurg poskuša odstraniti morebitne prisotne kostne drobce ali stabilizirati hrbtenico.
Zdravila
rehabilitacija
Primarni cilj rehabilitacije je, da bolnik po hospitalizaciji živi večinoma samostojno življenje in se izogne zapletom. Ker paraplegija vpliva na različna področja življenja, bolniku pri korak za korakom vračanja v vsakdanje življenje običajno pomaga interdisciplinarna ekipa zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtov, delovnih terapevtov in psihoterapevtov.
Vsak paraplegik dobi terapijo, ki je individualno prilagojena njegovim potrebam. Odkrito se pogovorite s svojim zdravnikom ali terapevtom o svojih idejah in strahovih!
V rehabilitaciji se prizadete osebe postopoma naučijo živeti s svojo prizadetostjo. Rehabilitacija vključuje naslednje ukrepe:
- Fizioterapija in usposabljanje za invalidske vozičke
- V delovni terapiji se pacienti naučijo novih gibalnih vzorcev z namenom, da ponovno samostojno opravljajo vsakodnevne aktivnosti, kot je oblačenje ali priprava obrokov.
- Psihoterapija uči strategije za boljše soočanje z novo situacijo.
- Logopedske vaje pomagajo pri motnjah govora in požiranja. Če je diafragma paralizirana, se prizadeti naučijo tehnik, ki jim omogočajo samostojno dihanje več ur čez dan.
Učinki na življenje
Napredovanje bolezni
Popolna prekinitev živcev pusti okončine (noge, roke) paralizirane, česar ni mogoče pozdraviti. Glede na to, ali je poškodba nad ali pod prvim torakalnim vretencem, zdravniki govorijo o tetraplegiji/tetraparezi (ohromelost vseh štirih okončin vključno s trupom) ali paraplegiji (ohromelost nog in delov trupa).
Če so paralizo sprožili netravmatični vzroki, jo je mogoče popraviti. Tako je na primer pri vnetjih hrbtenjače. Če so živci še nedotaknjeni, lahko prevzamejo naloge izgubljenih živcev. V tem primeru zdravniki govorijo o "kompenzaciji".
Prognoza
Simptomi
Simptomi, ki se pojavijo, so odvisni od obsega in vrste poškodbe hrbtenjače. V hrbtenjači potekajo različne živčne poti: senzorični živci za občutke, kot so toplota, mraz, dotik ali bolečina, in motorični živci, ki nadzorujejo gibanje. Glede na to, katera pot je prizadeta, se razlikujejo tudi simptomi.
Simptomi v akutni fazi (spinalni šok)
V fazi spinalnega šoka bolniki zato potrebujejo intenzivno medicinsko oskrbo za vzdrževanje vitalnih telesnih funkcij. Šele po umiritvi šoka je mogoče oceniti dejanski obseg trajne škode.
Značilnosti spinalnega šoka:
- Popolna ohlapna paraliza mišic pod nivojem poškodbe.
- Brez občutka dotika ali bolečine pod nivojem poškodbe
- Odsotnost refleksov pod nivojem poškodbe
- Črevesna obstrukcija zaradi paraliziranih črevesnih mišic
- Dihalna odpoved zaradi paralize diafragme s poškodbo nad četrtim vratnim vretencem
- Šibkost krvnega obtoka
- Nizka telesna temperatura
- Bolezni ledvic
Simptomi popolne paraplegije
Simptomi nepopolne paraplegije
Motnje praznjenja črevesja in mehurja
Skoraj vsi ljudje s paraplegijo razvijejo motnje praznjenja črevesja in mehurja. Motnje praznjenja črevesja so:
- Zaprtje
- Driska
- Zapora črevesja
- Ker je prizadeta tudi mišica zapiralka v danki, imajo prizadeti posamezniki malo ali nič nadzora nad gibanjem črevesja.
Motnje praznjenja mehurja:
- Prizadete osebe nenadzorovano izgubljajo urin.
Motnje spolne funkcije
Kakšni so možni zapleti paraplegije?
Mišična paraliza ali senzorične motnje imajo dolgoročne posledice, ki vplivajo na življenja številnih paraplegikov.
- Urinarni trakt: urgentna inkontinenca, ponavljajoče se okužbe mehurja, motnje delovanja ledvic
- Gastrointestinalni trakt: zaprtje, driska, fekalna inkontinenca, obstrukcija črevesja.
- Žile: povečano je tveganje za vaskularno okluzijo (zlasti globoko vensko trombozo).
- Kronična bolečina (nevropatska bolečina) se kaže kot stalni pekoč občutek, mravljinčenje ali naelektreni občutek.
- Okvara spolne funkcije: zmanjšano mazanje vagine, omejena erektilna funkcija pri moških.
- Razjede na območjih s pritiskom (dekubitus), kot so sednica, križnica in kokciks, stegenska kost (veliki trohanter) ali pete
- Izguba kosti (osteoporoza) v paraliziranem delu telesa
- Motnje dihanja z zastojem izločkov, pljučnica ali kolaps pljuč pri poškodbi nad četrtim torakalnim vretencem (ohromelost diafragme)
Kateri so vzroki za paraplegijo?
Nesreče
V približno polovici primerov je vzrok za paraplegijo travma. V tem primeru je hrbtenjača poškodovana zaradi neposredne, včasih velike sile. Primeri vključujejo prometne nesreče, padce, športne poškodbe ali nesreče pri plavanju.
Netravmatska poškodba
- Multipla skleroza
- hernija diska
- Zlom telesa vretenca (zlom vretenca)
- Infarkt hrbtenjače (spinalna ishemija)
- Vnetje hrbtenjače, ki ga povzročajo nekateri virusi ali bakterije (infekcijski mielitis), v nekaterih primerih avtoimunsko povezano vnetje
- Tumorji v hrbtenjači, običajno metastaze raka prostate ali dojke
- Kot posledica radioterapije (radiacijska mielopatija)
- Izjemno redko se paraplegija pojavi kot posledica odvzema likvorja (lumbalna punkcija) ali spinalne anestezije (anestezija pri posegih na spodnji polovici telesa kot so carski rez, operacija zamenjave kolka).
Kaj dela zdravnik?
Zdravstvena zgodovina
Pri poškodbah hrbtenjače zaradi padca ali nesreče zdravnik z opisom dogajanja dobi prve znake morebitne paraplegije.
Klinični nevrološki pregled
Zdravnik preveri, ali se bolnik lahko premika ali čuti dražljaje, na primer z iglo. Preveri tudi reflekse ter delovanje dihal, mehurja, črevesja in srca.
Slikovni postopki
Pregled krvi in cerebrospinalne tekočine
Preiskava krvi in tekočine, ki obdaja kostni mozeg (cerebrospinalna tekočina), daje informacije o možni okužbi z bakterijami ali virusi.
Sklep o nadaljnjem postopku
Na podlagi teh predhodnih pregledov se zdravnik odloči, kateri nadaljnji koraki so potrebni. Končna diagnoza o dejanskem obsegu paralize je možna šele, ko se spinalni šok umiri.
Preprečevanje
Približno polovica vseh poškodb hrbtenjače je posledica nesreč ali padcev. Sem sodijo predvsem prometne nesreče, nesreče pri rekreaciji in nesreče pri delu.
Nasveti za preprečevanje poškodb:
- Ne skačite na glavo v neznane vode.
- Upoštevajte varnostne ukrepe na delovnem mestu (zlasti pri delu na višini, kot je krovec).
- Previdno vozite avto ali motorno kolo.
- Popravite lestve, ne zlagajte pohištva eno na drugo kot nadomestek za lestve.
Če je paraplegija posledica druge bolezni, je preventiva možna le v omejenem obsegu – pri prirojenih boleznih sploh ne.
