Kaj morate jesti, če imate sladkorno bolezen?
Pri presnovni bolezni diabetes mellitus telesu primanjkuje hormona inzulina ali pa je njegov učinek zmanjšan. Posledično obstaja tveganje, da se raven sladkorja v krvi previsoko dvigne. Da bi to preprečili, ima pomembno vlogo prehrana ljudi s sladkorno boleznijo. Odvisno je tudi od vrste sladkorne bolezni.
Pravilna prehrana za sladkorno bolezen tipa 1
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 se morajo najprej naučiti pravilno oceniti vsebnost ogljikovih hidratov v načrtovanem obroku. To je edini način za injiciranje pravilne količine insulina, potrebne za izrabo hranil. Če pred obrokom injiciramo premalo insulina, obstaja tveganje za hiperglikemijo. Če je odmerek inzulina previsok, krvni sladkor pade prenizko, kar povzroči hipoglikemijo. Hiperglikemija in hipoglikemija sta potencialno nevarni.
Pravilen odmerek insulina je odvisen od vrste in količine zaužitih ogljikovih hidratov. Polnozrnati izdelki na primer vsebujejo več dolgoverižnih ali kompleksnih ogljikovih hidratov, ki zahtevajo nižjo raven inzulina kot kratkoverižni ogljikovi hidrati, ki hitreje pridejo v krvni obtok. Slednje najdemo na primer v izdelkih iz bele moke in slaščicah.
Sladkornim bolnikom po diagnozi priporočamo usposabljanje za sladkorno bolezen in individualno prehransko svetovanje. Poleg ostalih vsebin pouči vse, kar je pomembno o pravilni prehrani pri sladkorni bolezni.
Pravilna prehrana za sladkorno bolezen tipa 2
Pri sladkorni bolezni tipa 2 se telesne celice le v manjši meri odzivajo na hormon inzulin, ki znižuje krvni sladkor. To inzulinsko rezistenco spodbuja prekomerna teža. To pomeni, da je pravilna dieta za sladkorne bolnike s prekomerno telesno težo tipa 2 usmerjena v hujšanje. K temu cilju pomaga redna telesna aktivnost. Če se odvečni kilogrami lahko znebijo, se insulinska rezistenca pogosto zmanjša in razpoložljiva količina insulina spet deluje bolje.
Diabetes mellitus dieta za ljudi s prekomerno telesno težo mora biti zato čim manj kalorična. Pacienti lahko izvejo, koliko kalorij je "dovoljenih" na dan pri svojem dietetiku.
Kateri hrani se je treba izogibati?
Načeloma nobeno živilo ni popolnoma prepovedano za ljudi s sladkorno boleznijo. Toda obstajajo živila, ki so za njihovo zdravje boljša od drugih. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je pomembno uravnotežiti vnos ogljikovih hidratov z insulinom. Diabetiki tipa 2 se morajo izogibati živilom, ki vsebujejo veliko kalorij, ker imajo lahko prekomerno telesno težo.
Za diabetike velja enako kot za zdrave ljudi: sladkarije naj bodo v prehrani le v majhnih količinah. Prav tako je pomembno, da se zavedamo skritih sladkorjev v hrani in priročnih izdelkih. Kečapa, sadnega jogurta in müslija na primer primarno ne uvrščamo med sladkarije, čeprav pogosto vsebujejo veliko sladkorja. To je treba upoštevati pri dieti za sladkorno bolezen.
Posebna težava številnih sladkarij je kombinacija sladkorja in maščobe: telo ne presnavlja sladkorja in maščobe hkrati. Sladkor se torej najprej pretvori v energijo in izgori, maščoba pa se nalaga v tkivu in spodbuja debelost.
Sladila (kot je stevia) in sladkorna bolezen
Obstajajo nekatera alternativna sladila, ki se pogosto priporočajo v prehrani diabetikov – namesto rafiniranega sladkorja, ker ne zvišujejo krvnega sladkorja oziroma ga zvišujejo manj. Med sladila spadajo nadomestki sladkorja in sladila.
Nadomestki sladkorja vključujejo sorbitol, manitol, izomalt in ksilitol. Vsebujejo manj kalorij kot sladkor in le rahlo zvišajo raven sladkorja v krvi. Nasprotno pa sladila (kot so acesulfam-K, aspartam, stevia) ne zagotavljajo nobenih kalorij in ne zvišujejo ravni sladkorja v krvi.
Prav tako do danes ni dokazov, da so sladila, kot je stevia, "zasvojenost" in sprožijo napade lakote - kar lahko povzroči povečanje telesne mase. Strokovnjaki pa opozarjajo, da izdelki, sladkani s stevio, včasih vsebujejo dodan sladkor.
Prav tako morate biti previdni, da stevie ne uživate v prevelikih količinah. EFSA priporoča največ štiri miligrame steviol glikozidov na kilogram telesne teže na dan (vrednost ADI). Ta količina velja za varno. Posledice morebitnega prevelikega odmerjanja niso jasne.
Splošno pravilo je, da ne smemo zaužiti več kot priporočeno količino sladila oziroma največ 50 gramov sladkorja na dan. Če uživate manj sladkega, si olajšate tudi delo: telo se okusa ne navadi in ima zato manjšo željo po sladkem.
Mimogrede: sladkorni bolniki, ki trpijo tudi za redko presnovno motnjo fenilketonurijo, ne smejo uživati aspartama. To je zato, ker sladilo vsebuje fenilalanin. Tega gradnika beljakovin (aminokisline) telo pri fenilketonuriji ne razgradi, kar povzroči simptome zastrupitve. Druga sladila (vključno s stevio) pa ne vsebujejo fenilalanina. Zato so dobra alternativa v diabetični dieti za ljudi s fenilketonurijo.
Sladkorna bolezen in alkohol
Sladkorni bolniki naj torej alkohol uživajo le zmerno in vedno v kombinaciji z obrokom, bogatim z ogljikovimi hidrati. Na ta način se je mogoče izogniti hipoglikemiji.
Alkohol je za diabetike s čezmerno telesno težo neugoden tudi iz drugega razloga: en gram alkohola ima približno 7.2 kilokalorije na gram podobno visoko kalorično vrednost kot maščoba. Zaradi tega je prava kalorična bomba. Prekomerna telesna teža pa poveča potrebo telesa po inzulinu zaradi vse večje odpornosti celic na inzulin in negativno vpliva na sladkorno bolezen.
Alkohol tudi spodbuja poškodbe živcev (polinevropatije). Uživanje alkohola lahko poslabša obstoječo diabetično polinevropatijo.
Katera živila so dobra za diabetike?
Najprej: diabetikom, tako kot vsem ljudem na splošno, priporočamo uravnoteženo, raznoliko in polnovredno prehrano. Makrohranila, kot so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine, ter vitamini in minerali morajo biti vključeni v prehrano v zadostnih količinah. Manj pomembna kot seznami tako imenovanih »10 najboljših živil za diabetike« je pravilna sestava prehrane – predvsem glede glavnih hranil.
Kako to izgleda, je stvar razprave med strokovnjaki. Na splošno veljajo naslednja priporočila za zdravo prehrano:
- 45 do 60 odstotkov ogljikovih hidratov
- 10 do 20 odstotkov beljakovin (jajčni beljak)
- 40 gramov vlaknin
- Največ 6 gramov kuhinjske soli
- Največ 50 gramov čistega sladkorja (glukoza, saharoza)
Nutricionisti dajo vsakemu pacientu ustrezna priporočila. Te se lahko razlikujejo od zgornjih informacij. Prehranski načrt za sladkorne bolnike namreč mora upoštevati bolnikovo starost, telesno težo ter morebitne spremljajoče in sekundarne bolezni, kot so debelost, okvara ledvic ali povišana raven lipidov v krvi.
Skoraj bolj kot natančen odstotek različnih makrohranil je pomembna njihova vrsta in izvor. Polnozrnati izdelki so na primer bolj koristni od izdelkov iz bele moke, rastlinske maščobe pa so bolj zdrave od živalskih.
Prehrana za sladkorno bolezen: ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so molekule sladkorja, ki so povezane v bolj ali manj dolge verige. So zelo pomemben vir energije za človeško telo, še posebej za mišice in možgane. En gram ogljikovih hidratov ima približno štiri kilokalorije.
Vrsta vira ogljikovih hidratov torej neposredno vpliva na potrebe po insulinu. To je zato, ker visoke ravni krvnega sladkorja, kot so tiste, ki jih povzročajo izdelki iz bele moke, čokolada, med, sladka limonada in kola ali druga sladka živila, zahtevajo kratkoročno večje količine insulina, da nadomestijo nihanja. To poveča tveganje, da raven sladkorja v krvi uide izpod nadzora.
Pri sladkornih bolnikih tipa 1 se to zgodi, če se odmerek ali čas injiciranja insulina ne ujemata natančno z vnosom ogljikovih hidratov. Pri sladkornih bolnikih tipa 2, katerih telo še vedno proizvaja nekaj inzulina, traja dlje, da se presežek sladkorja absorbira v celice (podaljšana hiperglikemija).
Bolnikom s sladkorno boleznijo zato svetujemo, da svoje potrebe po ogljikovih hidratih čim bolj pokrijejo z dolgoverižnimi ogljikovimi hidrati, kot so tisti v polnozrnatih izdelkih, krompirju in stročnicah.
Dieta za sladkorno bolezen: maščoba
Ker sladkorna bolezen drastično poveča tveganje za arteriosklerozo (»otrdelost arterij«), je pomembno omejiti vnos holesterola v prehrani diabetikov. Holesterol najdemo v vseh živalskih izdelkih, kot so mleko, maslo, smetana, jajca in meso. Te izdelke je zato treba uživati zmerno. Poleg tega so priporočljive redne krvne preiskave pri družinskem zdravniku, saj lahko povišano raven holesterola ugotovimo le s krvno preiskavo.
Dieta za sladkorno bolezen: beljakovine
Strokovnjaki priporočajo, da z beljakovinami pokrijemo približno 10 do 20 odstotkov dnevne energijske potrebe. To priporočilo velja, če sladkorni bolnik ne kaže znakov okvare ledvic (diabetična nefropatija). Če pa je prisotna oslabelost ledvic, je treba vnos beljakovin omejiti.
Posebej priporočljivi viri beljakovin so stročnice (kot so grah, leča ali fižol), ribe in manj mastno meso.
Sladkorna bolezen in cimet
Po mnenju nekaterih nutricionistov obstajajo znaki, da učinek cimeta ugodno vpliva na sladkorno bolezen. Cimet spodbuja metabolizem in zato lahko pozitivno vpliva na uravnavanje krvnega sladkorja. Strokovnjaki razpravljajo tudi o tem, ali določena sestavina cimeta (proantocianid) izboljša učinek inzulina na celice.
Dobro je tudi vedeti: cimet oziroma zlasti kumarin, ki ga vsebuje cimet kasija, je v velikih količinah zdravju škodljiv, predvsem jetrom. Nemški zvezni urad za oceno tveganja priporoča, da odrasel človek, ki tehta 60 kilogramov, ne zaužije več kot dva grama cimeta na dan.
Do danes cimet ni imel nobene vloge v na dokazih podprti prehranski terapiji sladkorne bolezni.
Sadje za diabetike
Bolnikom s sladkorno boleznijo se na splošno priporoča, da vsak dan zaužijejo dovolj sadja in zelenjave. Oba zagotavljata pomembne vitamine in minerale ter vlaknine.
Odvisno od sorte sadje vsebuje tudi različne količine sadnega sladkorja (fruktoze). To je dolgo veljalo za bolj zdravega od običajnega sladkorja. Zato veliko živil za diabetike namesto običajnega sladkorja vsebuje fruktozo. Enako velja za številne »normalne« izdelke (za nediabetike).
Diabetikom pa – tako kot presnovno zdravim ljudem – svetujemo, naj telesu ne dajejo preveč fruktoze. To ima lahko negativen učinek na zdravje: študije kažejo, da visok vnos fruktoze na primer spodbuja debelost in potencialno poveča raven lipidov v krvi.
