Riganje: vzroki, preprečevanje, zdravljenje, nasveti

Kratek pregled

  • Koliko riganja je normalno? To se razlikuje od osebe do osebe in je med drugim odvisno od vaše prehrane in počutja.
  • Vzroki za riganje: npr. prehranjevanje na hitro, veliko govorjenje med jedjo, gazirane pijače, nosečnost, razne bolezni (gastritis, refluksna bolezen, intoleranca na hrano, tumorji ipd.).
  • Kaj pomaga pri riganju? Včasih lahko pomaga sprememba prehrane, manjše porcije ali počasnejše prehranjevanje; če je v ozadju bolezen, jo zdravnik zdravi, kar običajno uredi tudi riganje

Koliko riganja je normalno?

Koliko riganja je normalno, se razlikuje od osebe do osebe in je vedno vprašanje osebnega dojemanja. Za nekatere je riganje večkrat na dan povsem normalno. Drugim je vsako riganje neprijetno.

Kljub temu je riganje pogosto neškodljivo in je preprosto refleks telesa, da zmanjša občutek sitosti, ki se pojavi, ko se plini kopičijo v želodcu.

Za razliko od bruhanja riganje ne povzroči krčevitega krčenja želodca. Prav tako ni povratnega gibanja mišic požiralnika (peristaltika), ki poskrbi, da se želodčna vsebina med bruhanjem izloča v naval.

Belihanje: Vzroki in možne bolezni

(Pogosta) regurgitacija ima lahko različne vzroke. Najpomembnejši so

Najpogostejši razlog, zakaj nekdo rigne ali rigne, je zagotovo požiranje zraka med jedjo. Še posebej, ko nekdo jé v naglici, z vsakim grižljajem pride malo zraka v želodec. Enako velja, če se med jedjo živahno pogovarjate in veliko govorite. Nekaj ​​zraka v želodcu nato znova najde pot "ven" z riganjem. Preostanek se premakne v črevesje.

Ta vrsta riganja je povsem normalna. Ne zatirajte ga, sicer se vam lahko pojavi napenjanje, ampak kvečjemu diskretno izpustite zrak za hrbtom.

Naraščajoči plini

Poleg normalnega zraka za dihanje se lahko plin dvigne tudi ob riganju. Včasih so to plini, ki nastanejo med prebavo. Vendar pa se plini lahko naberejo tudi v želodcu po pitju gazirane pijače in nato uidejo skozi riganje. Oboje se lahko pojavi tudi v kombinaciji: če na primer jeste jed s stročnicami, kot sta grah ali leča, in zraven pijete kolo, naj vas pogosto riganje ne preseneti.

Poleg stročnic proti napenjanju delujejo tudi čebula, polnozrnati in kvasni izdelki, kava in smetana.

Riganje s trdno ali tekočo želodčno vsebino

Le če se to dogaja redno, zlasti po zaužitju mastne in sladke hrane, je lahko vzrok refluksna bolezen (refluksna bolezen). V tem primeru naraščajoča želodčna kislina draži prehransko cev, kar se kaže kot boleč pekoč občutek v prsih (zgaga). Dolgoročno se zaradi pogostega stika z agresivno želodčno kislino poškoduje sluznica požiralnika, ob ponavljajočem dvigu želodčne vsebine v usta pa trpijo tudi zobje.

V redkejših primerih so za prekomerno riganje odgovorne druge bolezni:

  • Zožitev (stenoza) požiralnika: Če je himus še vedno neprebavljen, je to lahko posledica zožitve (stenoze) požiralnika in zato pogoltnjena hrana ne more ali le delno pride v želodec. Zožitev je lahko na primer prirojena ali posledica tumorja.
  • Neprepusten vhod v želodec: Če se mišična zanka (sfinkter) na stičišču požiralnika in želodca ne zapre pravilno, lahko zrak, plin in trdna želodčna vsebina lažje preidejo navzgor. To se lahko pojavi na primer kot stranski učinek nekaterih zdravil (psihotropnih zdravil, kalcijevih antagonistov) ali pa tudi od rojstva.
  • Vnetje želodčne sluznice: Tudi vnetje želodčne sluznice (gastritis) je lahko razlog za pogosto riganje. Vnetje je pogosto posledica naselitve z bakterijo Helicobacter pylori.
  • Zožitev na izhodu iz želodca: Če se mišice na izhodu iz želodca (vratar) zategnejo, prebavljena hrana ne preide v dvanajstnik. Brazgotine po razjedah ali tumorjih imajo občasno podoben učinek. Slednja se lahko nahaja tudi izven želodca, na primer pri raku trebušne slinavke.
  • Črevesna obstrukcija (ileus): Zelo redko, a toliko bolj zastrašujoče, je regurgitacija že močno prebavljene hrane z vonjem po blatu. To je običajno posledica črevesne obstrukcije, skozi katero prebavljena hrana ne more. Posledično se kopiči in v skrajnih primerih potuje nazaj v usta.
  • Intoleranca na hrano: če se riganje pojavi zlasti po zaužitju določene hrane, je to lahko posledica intolerance na hrano, kot je intoleranca na gluten (celiakija) ali intoleranca na laktozo.

Riganje med nosečnostjo

Žal ne le zrak, ampak tudi želodčna kislina lažje pride na vrh. Zato nosečnice pogosto dobijo zgago. Vendar po porodu običajno spet izgine.

Belihanje: Kaj pomaga?

Ker ima riganje pogosto neškodljive vzroke, obstaja več stvari, ki jih lahko naredite sami, da si pomagate z "indiskretnim izpuščanjem zraka":

  • Jejte počasi in zadostno žvečite: Da ne bi pogoltnili preveč zraka, si vzemite čas in dovolj žvečite. Potem boste verjetno morali manj rigati.
  • manj govorite med jedjo: Požiranje zraka med jedjo lahko tudi omejite, če med jedjo ne govorite preveč.
  • Izogibajte se sladkarijam, mastni hrani in preveč kave: Če vas pogosto muči zgaga, se raje izogibajte zelo sladki in mastni hrani, saj ta težavo še poslabša. Podobno je s preveč kave.
  • več majhnih obrokov: Proti riganju lahko pomaga tudi več majhnih obrokov čez dan, namesto da preobremenite svoj prebavni trakt z nekaj velikimi.
  • Brez gaziranosti: namesto gaziranih pijač poskusite pogosteje piti negazirano vodo. Potem bi morali tudi manj rigati.

Belching: Kaj naredi zdravnik?

Najprej mora zdravnik ugotoviti vzrok za riganje. Od tega je nato odvisno zdravljenje.

Diagnoza riganja

Najprej bo zdravnik bolnika podrobno vprašal (zdravstvena anamneza), na primer, kdaj bolnik riga, v kolikšni meri in ali ima še kakšne druge težave (npr. zgaga). Glede na informacije iz tega prvega posveta in zdravnikove sume lahko sledijo različni pregledi. Pogosto je v pomoč na primer gastroskopija: tako lahko zdravnik v požiralniku in želodcu pogleda možne vzroke za povečano spahovanje (npr. zožitev požiralnika, gastritis).

Zdravljenje riganja

Ko bo odkrit vzrok za riganje, bo zdravnik predpisal ustrezno zdravljenje. Primeri

  • Če se ugotovi, da so vzrok izbokline ali zožitve požiralnika ali požiralnika, je to včasih mogoče odpraviti z manjšim posegom med gastroskopijo. V nasprotnem primeru sledijo manjši kirurški posegi.
  • Zdravnik običajno zdravi refluksno bolezen in gastritis z zdravili (zaviralci protonske črpalke, antibiotiki za gastritis).
  • Črevesno obstrukcijo je treba čim prej zdraviti z zdravili. Včasih zadoščajo zdravila, običajno pa mora kirurg uporabiti skalpel.
  • Tumorji zahtevajo individualno terapijo z razpoložljivimi metodami (npr. kirurgija, kemoterapija, obsevanje).

Riganje: Kdaj morate k zdravniku?

Dokler riganje spremlja le zrak ali plin in ne prekomerno, vsekakor ni razloga za obisk zdravnika. Čeprav je občutek lahko individualen, lahko »normalen obseg« običajno ocenijo laiki.

Če morate nenadoma pogosto rigati (ne da bi bistveno spremenili svojo prehrano), bi moral to pregledati zdravnik. Lahko je na primer posledica intolerance na hrano.

Zdravnika je priporočljivo obiskati tudi, če riganje spremljajo drugi simptomi (npr. pritisk v želodcu, zgaga) ali če vam med riganjem v usta zaide neprebavljena kaša hrane.

Če se vam ob riganju pojavi nenavaden neprijeten vonj ali če se pojavi kaša hrane z vonjem po blatu, morate čim prej obiskati zdravnika. Takrat obstaja sum na črevesno obstrukcijo in to je vedno nujna medicinska pomoč!