Osrednja posoda
Odsek aorte
Aorto lahko grobo razdelimo na naslednje dele:
Prvi del, ki izhaja iz levega prekata, je naraščajoč in se imenuje ascendentna aorta. Leži znotraj osrčnika in ima dve veji – dve koronarni arteriji, ki oskrbujeta srčno mišico.
Aortnemu loku sledi padajoči del aorte, descendentna aorta. Najprej teče v prsni votlini (takrat imenovani torakalna aorta) in nato – po prehodu skozi diafragmo – v trebušni votlini (takrat imenovani trebušna aorta). Veje torakalne aorte oskrbujejo pljuča, steno prsnega koša in sosednje torakalne notranje organe. Veje trebušne aorte oskrbujejo trebušne organe.
Struktura aorte
Kot vse velike krvne žile ima stena aorte tri plasti:
- notranja plast (intima)
- srednji sloj (media, tunica media)
- zunanja plast (adventitia, tunica externa)
Aorta spada med arterije elastičnega tipa. To pomeni, da je srednji sloj posebej debel in vsebuje veliko elastičnih vlaken.
Naloge aorte
Črpalno srce ustvarja velike razlike v tlaku v obtočnem sistemu s krčenjem (sistolo) in sprostitvijo (diastolo). Aorta jih lahko zaradi svoje elastičnosti kompenzira in tako omogoči neprekinjen pretok krvi. Prek te funkcije “veternega kotlička” vzdržuje arterijski krvni tlak (120/80 mmHg pri zdravem človeku), da ta še obstaja v bolj oddaljenih delih telesa.
Bolezni aorte
Nenormalno povečanje aorte v obliki vrečke ali vretena se imenuje anevrizma aorte. Če nenadoma poči, lahko prizadeta oseba notranje izkrvavi do smrti.
Disekcija aorte je izraz, ki ga zdravniki uporabljajo za opis nenadne raztrganine notranje kože (intime) aorte, ki jo povzroči na primer arterioskleroza ali nesreča. V skrajnem primeru lahko na prizadetem mestu poči aorta, kar potem (tako kot pri počeni anevrizmi aorte) pomeni življenjsko nevarnost!
