Golša: vzroki in zdravljenje

Kratek pregled

  • Opis: Povečanje ščitnice, ki je lahko vidno ali neotipljivo (pogovorno: golša).
  • Vzroki: pomanjkanje joda, tiroiditis – nekateri avtoimunski (npr. Gravesova bolezen, Hashimotov tiroiditis), benigni in maligni tumorji ščitnice, okužba ščitnice z drugimi malignimi tumorji, avtonomija ščitnice, nekatere snovi v hrani in zdravilih itd.
  • Simptomi: včasih ni, včasih vidno/otipljivo povečanje ščitnice, občutek zatrdline, tiščanja ali pritiska v grlu, odkašljevanje ali težave pri požiranju.
  • Diagnostika: palpacija, ultrazvok, merjenje ravni hormonov v krvi, po potrebi odvzem tkiva
  • Zdravljenje: z zdravili, operacijo ali nuklearno medicino (terapija z radioaktivnim jodom)
  • Preventiva: ciljani vnos joda v določenih življenjskih situacijah (nosečnost, rastne faze, dojenje), na splošno z jodom bogata prehrana.

Golša: Opis

Ščitnica (med.: Thyroidea) je pomembna hormonska žleza v telesu, ki se nahaja neposredno pod grlom. Proizvaja dva hormona T3 (trijodtironin) in T4 (tiroksin), ki sta pomembna za celotno presnovo in cirkulacijo. Proizvaja tudi hormon kalcitonin, ki sodeluje pri uravnavanju ravnovesja kalcija.

Razvrstitev golše po velikosti

Za razvrščanje povečanja ščitnice glede na obseg lahko uporabite lestvice. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uporablja naslednjo lestvico za velikost golše:

  • Stopnja 0: golša, ki jo je mogoče zaznati le z ultrazvokom
  • Stopnja 1: otipljivo povečanje
  • Stopnja 1a: otipljiva povečava, ki pa ni vidna niti, ko je glava nagnjena nazaj
  • Stopnja 1b: otipljiva in vidna povečava, ko je glava nagnjena nazaj
  • Stopnja 2: otipljiva in vidna povečava tudi pri normalni drži glave
  • Stopnja 3: zelo velika golša z lokalnimi zapleti (npr. obstrukcija dihanja)

Golša: Vzroki in možne bolezni

Golša zaradi pomanjkanja joda

Ščitnica potrebuje jod za proizvodnjo hormonov T3 in T4. Element v sledovih je treba redno zaužiti s hrano. Vendar pa na tako imenovanih območjih s pomanjkanjem joda, kamor sodi tudi Nemčija, zemlja in voda skoraj ne vsebujeta joda. Hrana, proizvedena tukaj, ima zato malo elementov v sledovih. Kdor tega ne nadomesti s svojo prehrano, na primer z uporabo jodirane kuhinjske soli, lahko razvije golšo zaradi pomanjkanja joda:

Golša zaradi vnetja ščitnice

Vnetje ščitnice (tiroiditis) lahko povzroči tudi golšo. V tem primeru se celice hormonske žleze ne razmnožujejo in ne povečujejo, ampak tkivo zaradi vnetja nabrekne. Vzroki vključujejo okužbe z bakterijami ali virusi, poškodbe ščitnice ali radioterapijo v predelu vratu.

Tiroiditis pa se lahko razvije kot posledica jemanja nekaterih zdravil ali po porodu. V takšnih primerih velja, da napačne reakcije imunskega sistema (avtoimunske reakcije) sprožijo vnetne procese. Avtoimunski tiroiditis se pojavlja tudi pri kroničnih oblikah tiroiditisa – Hashimotov tiroiditis in Gravesova bolezen:

Pri Gravesovi bolezni se tvorijo protitelesa, ki se pritrdijo na določene receptorje v ščitnici, ki so dejansko odgovorni za prepoznavanje TSH. Ta napačno usmerjena protitelesa imajo enak učinek kot TSH in tako stimulirajo ščitnico, da proizvede prekomerno T3 in T4 in poveča rast – nastane golša.

Golša zaradi tumorjev

Benigni in maligni tumorji ščitnice lahko povzročijo golšo zaradi nenadzorovane proliferacije degeneriranih celic. Poleg tega se lahko metastaze iz drugih primarnih tumorjev zadržijo v ščitnici, kar vodi do povečanja. V nekaterih primerih je vzrok za golšo tudi tumor na hipofizi, ki ima za posledico povečano tvorbo TSH in s tem posredno povzroči golšo.

Golša zaradi zdravil in drugih snovi

Določene snovi v živilih (kot je tiocianat) se lahko štejejo tudi za sprožilce golše.

Drugi vzroki

Včasih je golša posledica tako imenovane avtonomije ščitnice. V tem primeru ščitnica nenadzorovano proizvaja hormone.

Redko je vzrok za golšo periferna hormonska rezistenca. V tem primeru ščitnična hormona T3 in T4 ne moreta delovati v ciljnih celicah telesnega tkiva. Nato se preko krmilnega kroga proizvede več TSH, ker telo poskuša odpraviti težavo s povečano proizvodnjo ščitničnih hormonov. Povišane ravni TSH povzročajo golšo.

Drugi vzroki za golšo so spremenjeni ščitnični encimi, ciste v ščitnici, krvavitve po poškodbi ščitnice in hormonske spremembe med nosečnostjo, puberteto ali menopavzo.

Manifestacije golše

Golšo je mogoče razvrstiti ne le po velikosti, ampak tudi po drugih merilih:

  • po naravi: Struma diffusa je enakomerno povečana ščitnica, katere tkivo je videti homogeno. Nasprotno pa ima ščitnica pri strumi nodosa enega (struma uninodosa) ali več (struma multinodosa) vozličkov. Takšni noduli lahko potencialno proizvajajo ščitnične hormone in to celo neodvisno od regulacije preko TSH (avtonomni noduli). Nato jih imenujemo topli ali vroči noduli. Hladni noduli pa po drugi strani ne proizvajajo hormonov.

Če pride do malignih sprememb v povečani ščitnici, to imenujemo tudi maligna golša. Blaha golša pa je neopazna glede strukture tkiva in proizvodnje hormonov (ni maligna ne vnetna, normalno delovanje ščitnice).

Golša: simptomi

Majhne golše prizadeta oseba pogosto sploh ne opazi; bolnika niti ne boli niti omejuje, niti ni vidna ali otipljiva. Če pa golša raste, lahko povzroči lokalno nelagodje, na primer občutek pritiska ali tiščanja v predelu grla ali odkašljevanje grla. Če povečana ščitnica pritiska na požiralnik, se lahko pojavijo težave s požiranjem. Če stisne sapnik, lahko povzroči težave z dihanjem. Dihanje in srčno-žilni sistem sta lahko prizadeta, če golša raste za prsnico (retrosternalna golša).

Golša: Kdaj morate k zdravniku?

Golša: diagnoza in zdravljenje

Najprej bo zdravnik opravil različne preiskave, da bi ugotovil, ali gre res za golšo in kaj jo je povzročilo. Nato bo uvedel ustrezno terapijo.

Diagnoza

Povečano golšo je pogosto mogoče videti s prostim očesom; rahlo povečano ščitnico včasih čutimo na vratu. Je pa ultrazvočna preiskava (sonografija) ščitnice veliko bolj natančna – zato je metoda izbora pri diagnosticiranju golše. Z ultrazvokom lahko določimo natančno velikost ščitnice. Poleg tega lahko zdravnik pogosto že prepozna, ali gre za nodozo strume ali difuzo strume.

Poleg te osnovne diagnoze obstajajo še druge metode preiskave za nadaljnje odkrivanje golše:

  • Merjenje prostega T3 in T4 ali kalcitonina v krvi.
  • Scintigrafija ščitnice: Ta nuklearno-medicinski pregled omogoča razlikovanje med hladnimi in toplimi/vročimi vozliči v primeru nodoze golše. To je pomembno, ker so hladni noduli lahko tudi rak ščitnice.
  • Odvzem tkiva z votlo iglo (biopsija s tanko iglo): Običajno se izvaja ob sumu na maligno tkivno spremembo ščitnice. Majhen košček tkiva se odstrani iz sumljivega območja in pregleda pod mikroskopom. Na ta način je mogoče odkriti spremenjene celice.
  • Rentgenska slika prsnega koša (rentgenska slika prsnega koša): To omogoča natančnejšo določitev natančne lokacije golše.

Ko sta znana vzrok in hormonsko stanje povečane ščitnice, zdravnik uvede ustrezno terapijo.

Terapija

Zdravljenje z zdravili

Prvič, v primeru eutiroidne golše se jodid daje v obliki tablet, da se obnovi zadostna količina joda v ščitnici. Na ta način se njegov obseg pogosto zmanjša za 30 do 40 odstotkov. Če samo zdravljenje z jodom po šestih do dvanajstih mesecih ne prinese zadovoljivih rezultatov, začnemo z dodatnim dajanjem L-tiroksina (oblika T4). To predvsem zniža raven TSH in prispeva k zmanjšanju golše.

V primeru hipertiroidne golše (s povečano tvorbo T3 in T4) ali avtonomnih nodusov substitucija joda ne pride v poštev, saj lahko sicer pride do hipertiroidne krize. To je akutna, življenjsko nevarna presnovna motnja, ki jo povzroči nenadno sproščanje ščitničnih hormonov. Predvsem pri starejših bolnikih je treba natančno določiti raven hormonske produkcije v golši, saj so pogosto prisotni avtonomni vozli.

operacija

Če je vzrok golše maligni tumor, je treba odstraniti celotno ščitnico. Prizadeti morajo nato do konca življenja jemati vitalna hormona T3 in T4.

Radioiodinsko zdravljenje

Zdravljenje z radioaktivnim jodom v jedrski medicini je alternativa, če na primer obstaja povečano tveganje za operacijo ali če se golša po zdravljenju z zdravili ponavlja. Pri tej metodi zdravljenja bolniku dajemo radioaktivni izotop joda, ki se kopiči v ščitnici. Tam delno poškoduje tkivo, pri čemer se obseg ščitnice zmanjša tudi do 50 odstotkov.

Druge oblike golše se zdravijo glede na vzrok:

Hashimotov tiroiditis je mogoče zdraviti, vendar trenutno ni ozdravljiv. Ko je pomemben delež tkiva žleze z notranjim izločanjem uničen, bolnik prejme manjkajoče ščitnične hormone kot zdravilo.

Maligni tumorji ščitnice zahtevajo popolno odstranitev (resekcijo); Zdravljenje z radioaktivnim jodom se lahko uporablja tudi za benigne tumorje.

V primeru periferne hormonske rezistence bo morda treba zdraviti visoke odmerke L-tiroksina.

Golša: Kaj lahko storite sami

Vsakdo lahko pripomore k temu, da se morebitna golša odkrije v zgodnji fazi oziroma da sploh ne nastane:

Redno hodite na preglede: Predvsem starejši bi morali redno hoditi na preglede pri zdravniku, da bi čim prej odkrili nastanek golše. Kdor ima nenadoma težave s požiranjem ali občutek cmoka v grlu, naj se posvetuje tudi z družinskim zdravnikom.

Bodite pozorni na prehrano: Za preprečevanje in zdravljenje golše zaradi pomanjkanja joda se priporoča prehrana, bogata z jodom. Vendar pa večina rastlinskih živil ter mesa in mlečnih izdelkov iz regij s pomanjkanjem joda (kot je Nemčija) skorajda ne vsebuje joda. Zato so živila pogosto obogatena z jodom. Strokovnjaki priporočajo tudi uporabo jodirane soli (jodirana kuhinjska sol).

Mimogrede, morski sadeži imajo relativno visoko vsebnost joda. Uživanje polloka, sleda ali skuše lahko torej pomaga preprečiti golšo.