Kaj so zobje?
Zobje so glavno orodje za “sekljanje” hrane, torej mehansko prebavo. So trše od kosti – sklenina, ki je najdebelejša na žvečilni površini, je najtrša snov v telesu.
Mlečni zobje in odraslo zobovje
Otroško mlečno zobovje sestavlja 20 zob (mlečni zobje, latinsko: dentes decidui): V vsakem kvadrantu sedi pet zob (zobozdravstvo deli zobovje na štiri kvadrante). Izbruhnejo med šestim mesecem in koncem drugega leta življenja. Vsak zob ima korenino, s katero je zasidran v čeljusti.
Stalni zobje (dentes permanentes) so že v otrokovi čeljusti, pod in med koreninami mlečnih zob. Ker v otrokovi čeljusti ni dovolj prostora za vse stalne zobe, se kočniki nahajajo v veji spodnje čeljusti in v predelu zadnje stene zgornje čeljusti. V fazi rasti morajo torej opraviti zapleteno selitev do končnega položaja v zobovju. Če to selitev kakor koli motimo, lahko stalni zobje izrastejo na napačnem mestu v čeljusti. Nekateri kočniki so postavljeni tudi prečno in sploh ne morejo izrasti.
Zobna krona, zobni vrat, zobna korenina
Čeprav so sekalci, očesci in kočniki različno oblikovani, je njihova zgradba v bistvu enaka: najvišji del, ki štrli iz dlesni v ustno votlino, je znan kot zobna krona. Pod tem je zobni vrat, tanek prehod od krone do korenine zoba. Običajno je zobni vrat komaj viden, ker ga v veliki meri obdaja dlesen. Spodnji dve tretjini zoba imenujemo zobna korenina; s tem se zob zasidra v kost. Sekalci in očesci imajo po eno korenino, medtem ko imajo kočniki običajno med eno in tri. Število korenin se od osebe do osebe zelo razlikuje. Na splošno velja, da čim bolj nazaj je zob v čeljusti, več korenin ima.
Zobna sklenina
Zobne krone so prekrite s sklenino, najbolj odpornim tkivom v telesu. Sestoji predvsem iz mineralnih soli kalcija, fosfata in fluora. Za njegovo izjemno trdoto so odgovorne fluorove spojine. Zahvaljujoč njim lahko zdrava zobna sklenina prenese skoraj vse mehanske obremenitve – ne pa tudi nekaterih kemičnih in bioloških snovi: kisline in bakterije lahko razjedajo in zmehčajo tudi najstabilnejšo zobno sklenino.
Dentin (dentin)
Zobna pulpa (pulpa)
Mehka pulpa se nahaja v notranjosti zoba. Vsebuje živčno tkivo, je dobro prekrvavljen in neguje zob od znotraj navzven. Celuloza je povezana s čeljustno kostjo preko majhne luknje na konici korenine. Živčna vlakna in krvne žile potekajo skozi koreninski kanal iz kosti v pulpo.
Periodoncij
Na prehodu od krone do zobnega vratu se dlesen tesno prilega zobu in ga s tankimi vlakni elastično drži na mestu. Čeljust ima globoke kostne vdolbine (alveole), v katere so vpete zobne korenine. Med zobom in čeljustno kostjo je mikroskopsko majhna reža, ki jo prečkajo zadrževalna vlakna, ki zagotavljajo prožno obešanje zoba v kostni čašici. Vlakna, ki gredo skozi majhno režo, se pritrdijo na zobno korenino na tako imenovanem cementu, ki prekriva površino korenine. Vse plasti skupaj tvorijo periodoncij.
Kakšna je funkcija zob?
Zobje imajo nalogo, da vso hrano zmeljejo, da jo lahko pogoltnemo pomešano s slino, da nastane kaša. Zobje igrajo pomembno vlogo tudi pri obliki spodnjega dela obraza in pri nastajanju zvokov med govorom.
Kje se nahajajo zobje?
Kakšne težave lahko povzročajo zobje?
Nepravilni položaji in predvsem odsotnost posameznih zob lahko vodijo do nepravilnih položajev v temporomandibularnem sklepu, ki jim sledi napetost mišic v predelu glave in glavoboli. Posamezni manjkajoči zobje povzročajo tudi zamik ali nagib sosednjih zob.
Zobobol je tudi pogosta težava z žvečilnimi pripomočki v ustih. Kako nastane ta bolečina? Zobje oskrbujejo živčna vlakna, ki izhajajo iz petega kranialnega živca (trigeminalnega živca). Živčna vlakna vstopajo v vsako zobno korenino od spodaj skozi odprtine v čeljustni kosti in ležijo v sredini zobne pulpe. Zaščitna plast dentina in sklenine, ki obdaja zob, preprečuje, da bi dražljaje, kot so mraz, vročina ali kislina, zaznali kot neprijetne. Če pa je sklenina poškodovana (npr. zaradi kariesa), lahko pride do zobobola.
Izpostavljeni zobni vratovi pogosto zelo občutljivo reagirajo tudi na vročo kavo, sladoled in podobno. Njihov glavni vzrok je parodontoza – kronično vnetje parodonta, zaradi katerega se dlesen vedno bolj umika in razgalja zobni vrat. Zaradi tega se prizadeti zobje vse bolj majajo in lahko sčasoma celo izpadejo.
