Kaj je ledvica?
Ledvica je rdečkasto rjav organ, ki se v telesu pojavlja v parih. Oba organa sta v obliki fižola. Njihov vzdolžni premer je deset do dvanajst centimetrov, prečni premer pet do šest centimetrov, debelina pa približno štiri centimetre. Ledvica tehta od 120 do 200 gramov. Desna ledvica je običajno nekoliko manjša in lažja od leve.
Vsaka ledvica ima dve površini (sprednjo in zadnjo površino, facies anterior in posterior), dva pola (zgornji in spodnji ledvični pol) in dva robova (notranji in zunanji rob, margo medialis in lateralis).
V navznoter ukrivljenem robu organa proti sredini je vdolbina v obliki niše, tako imenovani ledvični portal (-hilus). Skozi njo potekata ledvična arterija (arteria renalis) in vena (vena renalis): arterija vodi kri, obremenjeno z odpadnimi snovmi, v organ, vena pa prečiščeno kri ponovno odpelje ven. Na hilusu ledvice se nahajajo tudi vstopne in izstopne točke živcev in limfnih žil.
Struktura, sestavljena iz treh con
Vzdolžni prerez anatomije ledvic prikazuje tri cone:
V notranjosti je ledvična medenica, zbiralna komora za proizvedeni urin. Na zunanji strani je drobno progasta ledvična sredica (medulla renalis). Čisto na zunanji strani leži ledvična skorja (cortex renalis), ki je videti svetlejša od medule.
Konice stožčastih medularnih piramid se imenujejo ledvične papile in vsaka ima mikroskopsko majhno odprtino. Te se odpirajo v majhno votlino, ledvično čašo. Končni urin se zbira v čašah in preide v ledvično medenico.
Medula in skorja skupaj tvorita ledvični parenhim. Vsebuje približno 1 do 1.4 milijona majhnih filtrirnih enot, tako imenovanih nefronov. Vsebuje tudi specializirane celice, ki proizvajajo hormona renin in eritropoetin. Renin je pomemben za uravnavanje krvnega tlaka, eritropoetin za tvorbo rdečih krvničk.
Kapsula vezivnega tkiva in maščobna plast
Vsako ledvico pokriva hrapava kapsula, prozorna vezivnotkivna ovojnica. Okoli tega je močan sloj maščobnega tkiva, ki ga obdaja še ena tanka vezivnotkivna ovojnica.
Maščobna in vezivnotkivna kapsula ščiti občutljivi organ pred udarnimi poškodbami in ga pritrdi na zadnjo trebušno steno.
Nefron
Nefroni so funkcionalne enote ledvic. Zgradba teh filtrirnih enot Več o zgradbi nefronov lahko izveste v članku Nefron.
Kakšna je funkcija ledvic?
Vse, kar morate vedeti o delovanju ledvic, si lahko preberete v stranskem besedilu Delovanje ledvic.
Kje se nahaja ledvica?
Kje točno se nahajajo ledvice?
Nahajajo se med zadnjo steno trebušne votline in hrbtnimi mišicami (psoas mišica in quadratus ledvena mišica). Točen položaj je odvisen od dihanja in položaja telesa. Višinska razlika med obema organoma, ki nastane zaradi dihanja, je tri centimetre.
Ledvice segajo približno od dvanajstega torakalnega vretenca do tretjega ledvenega vretenca. Zaradi jeter (v desnem zgornjem delu trebuha) pa je desna ledvica v povprečju do dva centimetra nižja od leve.
Desna ledvica leži v bližini jeter, dvanajstnika in desnega zavoja debelega črevesa (desna kolonična fleksura). Na levi so sosednji odnosi z želodcem in vranico, repom trebušne slinavke, padajočim delom debelega črevesa (descendentnim kolonom), vranično veno in vranično arterijo.
Nadledvična žleza (nadledvična žleza) sedi na vrhu vsakega od obeh zgornjih polov organa. To je pomembna hormonska žleza.
Pred in za vsako ledvico so vezivnotkivne zožitve, tako imenovane fascije. Segajo od diafragme do črevesnega grebena.
Arhitekturna enota ledvice, maščobne kapsule in fascije je pogosto povzeta pod izrazom ledvično ležišče.
Kakšne težave lahko povzročajo ledvice?
Možni simptomi ledvične bolezni vključujejo topo bolečino v hrbtu in kolike v hrbtu, ki sevajo proti mehurju. Urin je lahko rdeče barve ali moten in ima neprijeten vonj. Penjenje urina lahko pogosto opazimo tudi pri boleznih ledvic.
Poleg tega se lahko zmanjša nastajanje urina, tako da bolniki izločajo zelo malo urina ali pa sploh ne (anurija). Otekanje vek ali gležnjev (edem) lahko kaže tudi na ledvično bolezen.
Z napredovanjem bolezni se lahko pojavijo dodatni simptomi. Sem spadajo izguba apetita, slabost, bruhanje, splošen občutek šibkosti, bleda ali sivkasta barva kože, težko dihanje in zastajanje vode (zlasti v nogah). Srbenje kože, slab zadah ali kovinski okus v ustih ter močan kisel telesni vonj lahko spremljajo tudi ledvično bolezen.
Najpomembnejše ledvične bolezni so
- Ledvični kamni (nefrolitiaza)
- Vnetje ledvic (medenice) (glomerulonefritis, pielonefritis)
- Poškodbe organov zaradi zdravil, kot so nekatera zdravila proti bolečinam
- Malformacije organov
- ledvična arterioskleroza
- Akutna in kronična odpoved ledvic (ledvična insuficienca)
- Benigni in maligni tumorji
Ena od možnosti je izpiranje krvi, kjer se pacientova kri filtrira bodisi preko stroja (hemodializa) bodisi iz bolnikovega peritoneja (peritonealna dializa). Druga možnost je presaditev zdrave ledvice darovalca organa.
