Paraliza obraza: vzroki, tveganja

Paraliza obraza: opis

Obrazna paraliza izvira iz okvare obraznega živca in se zato imenuje tudi paraliza obraznega živca ali paraliza obraznega živca.

Obrazni živec, sedmi kranialni živec

Poleg tega ima obrazni živec vlogo tudi pri občutku dotika, okusa, nastajanju sline in solzne tekočine ter sluhu. Ena od njegovih vej, chorda tympani, je na primer odgovorna za zaznavanje okusa v sprednjem predelu jezika, medtem ko je stapedius živec pomemben za sluh.

Centralna in periferna paraliza

Pri periferni paralizi je sam živec na neki točki vzdolž njegovega poteka moten. V nasprotju s centralno paralizo prizadeti običajno ne morejo več premikati celotne polovice obraza, vključno s čelom in očmi. Ne znajo se več namrščiti, na primer.

Paraliza obraza: vzroki in možne bolezni

Tako periferna kot centralna paraliza obraznega živca ima lahko različne vzroke.

Periferna paraliza

Pri najpogostejši obliki hemifacialne paralize vzrok ni znan. Ta pojav je znan tudi kot "Bellova paraliza". V preostalih primerih so za periferno paralizo bolezni.

Periferna obrazna paraliza neznanega vzroka

Medicinski strokovnjaki sumijo, da je Bellova paraliza avtoimunska vnetna reakcija obraznega živca. To lahko povzročijo dejavniki, kot so prepih, stres, nosečnost, nihanja ciklusa ter bakterijske ali virusne okužbe. Vnetje povzroči otekanje obraznega živca – ta se dobesedno ujame v ozek kostni kanal in se tako poškoduje.

Periferna obrazna paraliza z znanim vzrokom.

Različne bolezni in tudi poškodbe obraznega živca lahko povzročijo paralizo obraza. Najpogostejši so:

Dedne bolezni:

  • Möbiusov sindrom: dvostranska paraliza obraza daje celo dojenčkom togo obrazno mimiko, podobno maski. Tu je lahko več lobanjskih živcev nerazvitih in poškodovanih.

Bakterijske okužbe

  • Okužba srednjega ušesa (vnetje srednjega ušesa): vnetje srednjega ušesa, ki ga povzročajo bakterije, ni samo zelo boleče, ampak lahko prinese tudi strašen zaplet: zaradi anatomske bližine obraznega živca ušesu se lahko vnetje razširi v kostni kanal in živec, kar vodi v začasno paralizo obraza.
  • Drugi bakterijski vzroki paralize obraza: škrlatinka, vnetje parotidne žleze, meningitis.

Virusne okužbe

  • Drugi virusni vzroki paralize obraza: norice (norice), mumps, influenca (gripa), otroška paraliza (otroška paraliza ali na kratko otroška paraliza).

Avtoimunske bolezni

  • Sarkoidoza/Boeckova bolezen: Tu se v pljučih oblikujejo majhni tkivni vozliči. Bolezen lahko prizadene tudi obraz (Heerfordtov sindrom): Značilni znaki so zvišana telesna temperatura, vnetje parotidne in solzne žleze ter paraliza obraza.

Tumorji

Tumorji živca ali sosednjih območij lahko povzročijo tudi paralizo obraza:

  • Akustični nevrom: Najpogostejši tumor možganskega debla se na začetku kaže s tinitusom in okvaro sluha.
  • Tumorji obraznega živca
  • Tumorji parotidne žleze: maligni tumorji pogosto povzročajo paralizo obraza
  • Nevrofibromatoza Recklinghausen: dedna bolezen več organov, ki prizadene predvsem kožo in živčni sistem
  • Metastaze drugih tumorjev

Poškodbe

  • Porodna travma: porod s kleščami
  • Kraniocerebralna travma z zlomom petrozne kosti
  • Poškodbe obraza v predelu parotidne žleze
  • Barotravma v srednjem ušesu zaradi letenja ali potapljanja

Paraliza osrednjega obraznega živca

Vzroki centralne obrazne pareze vključujejo katero koli bolezen možganov, ki povzroča motnje v jedru obraznega živca. Tej vključujejo:

  • Možganski infarkt (kap zaradi krvavitve ali vaskularne okluzije).
  • Tumorji
  • Poškodbe
  • otroška paraliza (otroška paraliza)
  • Multipla skleroza

Pri osrednji obrazni paralizi je pojav samo paralize obraza redek. Pogosto je prizadeta tudi roka ali celotna polovica telesa. Značilni spremljajoči simptomi so tudi motnje pri uriniranju (npr. inkontinenca).

Paraliza obraza: kdaj morate k zdravniku?

Znaki možganske kapi vključujejo:

  • nenadna šibkost ali paraliza, običajno ene polovice telesa (obraz, roke in noge)
  • nenadne motnje vida: dvojni vid, oslabljen vid, omejeno vidno polje
  • Nenadne motnje govora: nerazločen, težko razumljiv govor, motnje iskanja besed, motnje razumevanja, nesmiselna besedna solata
  • zaspanost, omotica, glavoboli
  • nenadna sprememba zavesti: npr. agresivnost ali dezorientacija

Vendar pa se posvetujte z zdravnikom za pojasnilo, če občutite začasno otrplost ali znake paralize v obrazu. Če so simptomi blagi, se lahko najprej posvetujete tudi z družinskim zdravnikom. Ta se lahko dogovori za nadaljnje preiskave ali pa vas napoti k specialistu (nevrologu).

Paraliza obraza: kaj naredi zdravnik?

Diagnoza paralize obraza

Vendar pa je prvi korak razgovor s pacientom, da se pridobi njegova anamneza (anamneza). Pomembna vprašanja za zdravnika vključujejo naslednje:

  • Kdaj so se pojavili prvi znaki paralize?
  • Kako natančno se manifestirajo?
  • Ali imate kakšne druge težave (npr. glavobol)?
  • Imate visok krvni tlak?

Krvni testi in preiskava brisa pomagajo odkriti povzročitelja. Odkrivanje borelije, virusov herpesa ali drugih patogenov lahko zagotovi začetne znake vzroka paralize obraza.

Tako paraliza posamezne ali vseh obraznih mišic kaže na poškodbo živca zunaj lobanje. Če je živec poškodovan v bolj notranjem delu, se hemifacialni paralizi lahko pridružijo drugi simptomi, kot so:

  • motnje okusa v sprednjih dveh tretjinah jezika
  • Zmanjšano slinjenje
  • Senzorične motnje v predelu ušes
  • povečana občutljivost na zvok (hiperakuzija)
  • zmanjšano solzenje in suha nosna sluznica

Pomembni nevrološki pregledni metodi sta elektromiografija (EMG) in elektronevrografija (ENG): s tem preverjamo električno mišično aktivnost (EMG) oziroma funkcionalno stanje živcev (ENG). To pomaga utemeljiti diagnozo paralize obraza.

Prav tako je pomembno razlikovati med centralno in periferno paralizo obraza. Če se bolnik ne more več namrščiti, to kaže na periferno paralizo obraza.

Resnost paralize obraza

Za določitev resnosti obrazne paralize se uporablja šeststopenjska lestvica. Stopnja I pomeni, da ni motenj obraznih živcev. Stopnja VI pa je popolna paraliza. Stopnji II in III sta zahrbtni: tu je rahlo poškodovan obrazni živec. Vendar pa lezija še ne vidno popači obraza in jo zato včasih prepoznamo šele v pozni fazi.

Terapija obrazne paralize

Pri Bellovi paralizi so možnosti za ozdravitev dobre: ​​tudi brez zdravljenja se obrazna paraliza pozdravi brez posledic pri okoli 85 odstotkih prizadetih. Pri terapiji s kortizonom celo izgine pri do 90 odstotkih bolnikov. Obdobje celjenja je od tri do šest tednov, v hudi obliki pa lahko tudi do šest mesecev.

Paraliza obraza: kaj lahko storite sami

Večina ljudi občuti paniko, ko nenadoma nastopi paraliza obraza. Tudi svojci se pogosto počutijo nemočne. Večina ljudi najprej pomisli na možgansko kap.

Test udarca: HITRO

Ali simptomi, kot je nenadna hemiplegija v obrazu ali nenadne motnje govora (glej zgoraj), dejansko kažejo na možgansko kap, lahko laiki ocenijo s testom FAST:

  • Roke: Prizadeta oseba naj dvigne obe roki z notranjo stranjo dlani obrnjeno navzgor. Če je ena polovica telesa paralizirana, to ne bo delovalo.
  • Govor: Prizadeta oseba mora razumljivo in brez napak ponoviti preprost stavek. Če to ni uspešno, je to lahko znak možganske kapi.
  • Čas: Če je vsaj eden od teh testov pozitiven, takoj pokličite urgentnega zdravnika in zagotovite prvo pomoč.

Kako ravnati v primeru pozitivnega FAST testa

  • Ostanite z obolelim, se z njim pogovorite in ga pomirite – pogosto je zmeden in zelo prestrašen.
  • Izogibajte se nevarnostim: odstranite zobne proteze, zrahljajte oblačila, ne dajte ničesar piti ali jesti (motnje požiranja, povezane s paralizo, lahko povzročijo, da se bolnik zaduši).
  • Če je prizadeta oseba pri zavesti, jo položite z dvignjenim zgornjim delom telesa – kot med tlemi in hrbtom naj bo približno 30 stopinj.
  • Preverite dihanje in utrip! Če pri nezavestni osebi ne morete zaznati ne enega ne drugega, morate takoj začeti z oživljanjem.