Kratek pregled
- Vzroki in dejavniki tveganja: nepravilna drža in obremenitev, različne dolžine nog, poškodbe in travme, ohlapnost vezivnega aparata, kronične bolezni, kot je osteoartritis, vnetna revmatska obolenja, debelost, genetski dejavniki.
- Simptomi: Bolečina na eni strani med gibanjem ali stresom, ki lahko seva v zadnjico ali noge.
- Sindrom ISG v nosečnosti: sakroiliakalni sklep je ohlapen in nestabilen zaradi hormonskih sprememb.
- Potek bolezni in prognoza: Če sindrom ISG ne zdravimo, pogosto povzroči kronično bolečino v hrbtu. Čim prej se začne zdravljenje, boljše so možnosti za okrevanje.
- Pregledi in diagnostika: Manualni pregledi s provokacijskim testom, predhodnim testom ali testom bolečine pri pritisku, izključitvena diagnoza s pomočjo magnetne resonance (MRI) ali rentgenske preiskave.
Kateri so vzroki za blokado ISG?
Obstajajo različni vzroki in dejavniki, ki sprožijo ali spodbujajo blokado sakroiliakalnega sklepa (blokada ISG) ali sindrom ISG:
Nepravilen stres in preobremenitev
Za blokado v sakroiliakalnem sklepu ali sindrom ISG so pogosto odgovorne močne natezne ali tlačne obremenitve ligamentnega aparata sakroiliakalnega sklepa (ISG). Te nastanejo zaradi nepravilne drže, na primer pri športu ali zaradi različno dolgih nog.
Bolečinski receptorji sakroiliakalnega sklepa so še posebej aktivni pri sindromu ISG. Pogosto so posamezne živčne vrvice, ki izstopajo iz hrbteničnega kanala pri križnici in potujejo vzdolž ISG, stisnjene in ustrezno prenašajo bolečino.
Bolezni
Druge bolezni, pri katerih je prisotno vnetje kosti v predelu sklepa (osteoartritis) ali ukrivljenost hrbtenice (skolioza) ali okužbe ter ciste, so tudi med sprožilci ISG sindroma.
Drugi možni vzroki
Drugi dejavniki, ki povzročajo sindrom ISG, vključujejo genetsko predispozicijo ali predhodne bolezni ISG, pri katerih je bil na primer sklep kirurško utrjen.
Kakšni so simptomi blokade ISG?
ISG sindrom pogosto spremlja blokada sklepa. Pri tem pride do nagibanja sklepnih površin, kar na začetku pomeni mehansko motnjo gibanja v predelu kolka. Prizadeti imajo zaradi tega omejeno gibanje.
Nekateri bolniki z blokado ISG poročajo o bolečinah v trebuhu, zlasti bolečinah v spodnjem delu trebuha in dimeljskem predelu, zaradi napetosti ledveno-iliakalne mišice (mišica iliopsoas).
Pri nekaterih ženskah blokada ISG včasih vpliva na delovanje mišic medeničnega dna. Napne se, zaradi česar se premaknejo organi v medenici, na primer mehur. Običajno to sproži povečano potrebo po uriniranju.
Kako se zdravi ISG sindrom?
Obstaja nekaj možnosti zdravljenja, ko je sakroiliakalni sklep blokiran in je prisoten sindrom ISG. Odvisni so od dejanskih vzrokov. Pogosto gre za preobremenitev ali nepravilno obremenitev, ki ji lahko preprečimo že izboljšano držo in začasen počitek. Poskusite se izogniti ali vsaj zmanjšati sprožilne dejavnike.
vaje
Z naslednjimi vajami, ki jih lahko izvajamo tudi doma, je mogoče sprostiti blokado ISG in ublažiti pripadajoče simptome:
Vsako stran ponovite trikrat.
Noga/kolki v bočnem položaju: Lezite v bočni položaj z iztegnjenimi nogami. Podprite se z roko nad glavo, tako da roko položite na blazino pred trup. Spodnja roka je upognjena. Zdaj razširite nogo nad glavo tako, da jo dvignete nad širino ramen. Prsti obeh nog so usmerjeni proti strani trebuha. To gibanje ponovite do 30-krat.
Ponovite gibanje približno 30-krat in nato zamenjajte stran.
Vajo za vsako nogo ponovite vsaj trikrat.
Za vse vaje uporabite oporo, kot je podloga za spanje, in oporo za glavo, kot je majhna opora. Vaje je priporočljivo izvajati dvakrat do trikrat dnevno.
Infiltracijska terapija
Poleg lokalnih anestetikov se uporabljajo protivnetna in analgetična glukokortikoida, kot je kortizon.
Mobilizacija ali manipulacija
Posebej usposobljeni zdravniki ali fizioterapevti uporabljajo manualno terapijo za sprostitev obstoječih blokad v sklepih. Za to obstajata dva različna postopka:
- Mobilizacija: Previdno raztezanje izboljša gibljivost prizadetega sklepa.
Zdravila
Protibolečinska zdravila, kot sta ibuprofen ali diklofenak, sodijo med tako imenovana nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) in se uporabljajo pri akutni bolečini v križu le zelo kratek čas in v majhnih odmerkih. Strokovnjaki odsvetujejo dolgotrajno uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil zaradi možnih resnih stranskih učinkov.
Dodatne možnosti zdravljenja
Drug način za zmanjšanje nelagodja, ki ga povzroča sindrom ISG, je stabilizacija spodnjega dela hrbta v predelu bokov s kinezio trakovi. Spadajo med alternativne metode zdravljenja, katerih medicinska učinkovitost ni klinično dokazana. Zato se posvetujte s svojim zdravnikom, ali so takšni trakovi možnost za vas.
operacija
Blokada ISG v nosečnosti
Ocenjuje se, da skoraj vsaka druga nosečnica trpi zaradi nosečniških bolečin v križno-križnem sklepu (sakroiliakalni sklep), v predelu med spodnjim delom ledvene hrbtenice in križnico in/ali v predelu sramne simfize.
Zrahljane vezi in povečana obremenitev medenice med nosečnostjo pogosto sprožijo ISG sindrom. Ker ligamentni aparat izgubi stabilnost in sakroiliakalni sklep slabše prenaša tlačne obremenitve, se kostna sklepna partnerja rahlo oddaljita in premakneta. Zaradi tega živci, ki izstopajo iz hrbteničnega kanala pri križnici, zdrsnejo v sklepno špranjo in se glede na gibanje uščipnejo. To sproži bolečino.
V večini primerov se blokada ISG po rojstvu počasi umakne sama od sebe, ko se vezi ponovno zategnejo. Redne vaje kot del ukrepov okrevanja po porodu pomagajo zmanjšati simptome sindroma ISG. Vendar pri približno 20 odstotkih žensk simptomi vztrajajo dolgoročno.
Kaj je ISG sindrom?
Pri prizadetosti ISG sklepne površine drsijo in se nagibajo – pride do blokade ISG v križu ali sindroma ISG, za katerega je značilna akutna bolečina v predelu. Pogosto napačna obremenitev sklepa povzroči ISG sindrom, pogosteje pa se pojavlja tudi med nosečnostjo in je značilna predvsem bolečina.
V primeru hude in trajne nepravilne obremenitve sindrom ISG včasih povzroči tudi vnetje v sakroiliakalnem sklepu, ki nato povzroči hude bolečine v ISG. V primeru vnetja ISG zdravniki govorijo o sakroiliitisu.
Potek bolezni in prognoza
Pregledi in diagnoza
Kdor ima bolečine v sakroiliakalnem sklepu, mora obiskati zdravnika. Mnogi bolniki na začetku poiščejo zdravljenje pri svojem zdravniku primarne zdravstvene oskrbe, ki jih običajno napoti k ortopedu. Če imate bolečine v sakroiliakalnem sklepu, vam bo zdravnik med drugim zastavil naslednja vprašanja, da bi izvedel o vaši zdravstveni anamnezi (anamnezi):
- Kdaj se je bolečina prvič pojavila?
- Kje točno je bolečina?
- Ali bolečina seva, na primer v nogo?
- Katere že obstoječe bolezni imate?
- Ali so v vaši družini znane dedne bolezni?
- Ste padli?
- Imate vročino?
Zdravniški pregled
Zdravnik vas bo nato fizično pregledal. Med drugim bo opravil naslednje preglede:
- Vodilni pojav: stojite s hrbtom obrnjeni k zdravniku, ki palca položi na oba sakroiliakalna sklepa. Nato se sklonite naprej. V primeru draženja ISG se palec na prizadeti strani prej potegne v fleksijo.
- Mennellov znak: ležite na trebuhu in zdravnik z eno roko fiksira sakroiliakalni sklep. Z drugo roko vam dvigne nogo. Če čutite bolečino v sklepu, je Mennellov znak pozitiven in kaže na ISG sindrom.
Nadaljnja diagnostika
Običajno preiskave krvi niso potrebne. Če pa imate kronično bolečino v križu pred 45. letom starosti, vam bo zdravnik odvzel kri, da jo v laboratoriju testira za znake ankilozirajočega spondilitisa.
Poleg rentgenskega pregleda, ki bo idealno pokazal blokado ISG na rentgenskem posnetku, bo slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniška tomografija (CT) odkrilo morebitne zlome vretenc ali izpahe na ISG.
Izključitev drugih bolezni
- Zlomi kosti
- Tumorji (na primer rak hrbtenice)
- Okužbe
- Poškodbe živcev (na primer v primeru hernije diska)
- Bechterewova bolezen
- Psihološko povzročene bolečine v hrbtu
- Bolezni kolka (na primer artroza kolka)
Preprečevanje
Ker je blokada ISG ali sindrom ISG največkrat posledica nepravilne drže in prevelikih obremenitev, jo lahko preprečimo predvsem z zavestno in pravilno držo.
Malo gibanja in stalno ležanje na eni strani ter veliko sedenja praviloma neugodno vplivata na ISG. Zato poskrbite za dovolj gibanja.
V primeru genetskih dejavnikov ali sprožitvenih okužb je sindrom ISG običajno skoraj nemogoče preprečiti.
