Cepljenje proti pnevmokokom: koga je treba cepiti?
Stalna komisija za cepljenje (STIKO) pri Inštitutu Roberta Kocha priporoča cepljenje proti pnevmokokom na eni strani kot standardno cepljenje za vse dojenčke in majhne otroke ter osebe, stare 60 let in več:
Otroci v prvih dveh letih življenja so še posebej izpostavljeni tveganju za hudo pnevmokokno okužbo. Zato za to starostno skupino velja splošno priporočilo za cepljenje.
Standardno cepljenje je zaščitno cepljenje, ki ga STIKO priporoča za vse osebe v populaciji ali vsaj za vse predstavnike določene starostne skupine.
Po drugi strani pa STIKO priporoča cepljenje proti pnevmokokom kot indikacijo cepljenja za določene rizične skupine – in sicer za ljudi vseh starosti, pri katerih obstaja povečano tveganje za stik s pnevmokoki, okužbo in/ali razvoj zapletov v primeru bolezen. To velja za:
- Kronične bolezni: npr. kronične srčno-žilne ali pljučne bolezni (kot so srčno popuščanje, astma, KOPB), presnovne bolezni (kot je diabetes mellitus, ki zahteva zdravljenje), nevrološke bolezni (kot so epileptični napadi).
- povečano tveganje za pnevmokokni meningitis bodisi zaradi tujka (npr. polžev vsadek) bodisi zaradi posebnih anatomskih stanj (npr. fistula v cerebrospinalni tekočini*)
Poleg tega STIKO svetuje tudi cepljenje proti pnevmokokom v primerih povečanega poklicnega tveganja. Tej vključujejo:
- Ljudje, ki imajo povečano tveganje za nastanek bolezni, na primer zaradi varjenja in rezanja kovin: varjenje ali kovinski dim spodbuja pljučnico. Vsaj cepljenje lahko zaščiti pred pnevmokokno pljučnico.
Kaj so pnevmokoki?
Posebej nevarne so tako imenovane invazivne pnevmokokne bolezni. V teh primerih se bakterije širijo v sicer sterilnih telesnih tekočinah. Tako se lahko na primer zaradi pnevmokokov razvije življenjsko nevaren meningitis ali sepsa (»zastrupitev krvi«).
Več o tem si lahko preberete v članku Pnevmokokna okužba.
Vrste pnevmokoknih cepiv
Takoj ko je pnevmokokno cepivo vbrizgano v pacientovo mišico, se njegov imunski sistem odzove s tvorbo specifičnih protiteles proti tem sestavinam (aktivno cepljenje). Ta protitelesa se nato borijo tudi proti bakterijam pri "pravi" pnevmokokni okužbi.
Pnevmokokno polisaharidno cepivo (PPSV)
Pnevmokokno konjugirano cepivo (PCV).
Ta vrsta cepiva je novejši razvoj. Pri tem so značilne sestavine ovojnice (polisaharidi) različnih serotipov pnevmokokov vezane na nosilno snov (protein). S tem se izboljša imunski odziv in s tem učinek cepljenja.
V Nemčiji so trenutno na voljo naslednja pnevmokokna konjugirana cepiva:
- PCV13: Temelji na komponentah ovojnice 13 pnevmokoknih serotipov in se lahko daje med šestimi tedni in 17. letom starosti.
- PCV15: To cepivo ščiti pred 15 pnevmokoknimi serotipi. Zdravstveni delavci ga lahko cepijo že pri šestih tednih starosti.
- PCV20: To 20-valentno konjugirano cepivo ščiti pred še več pnevmokoknimi serotipi. Odobreno je samo za odrasle.
Cepljenje proti pnevmokokom: Kako pogosto in kdaj se cepiti?
Standardno cepljenje proti pnevmokoku pri otrocih.
STIKO priporoča cepljenje proti pnevmokokom vsem dojenčkom od dopolnjenega drugega meseca življenja. Shema cepljenja temelji na tem, ali je bil otrok rojen zrel ali prezgodaj (tj. pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti).
- Shema cepljenja 3+1 za nedonošenčke: 4 odmerki konjugiranega cepiva v starosti 2, 3, 4 in 11 do 14 mesecev.
Kot pnevmokokno cepivo se priporoča konjugirano cepivo, ker polisaharidno cepivo ni dovolj učinkovito pri otrocih, mlajših od dveh let.
Nadomestno cepljenje
Za otroke, stare od 12 do 24 mesecev, ki še niso bili cepljeni proti pnevmokokom, STIKO priporoča dopolnilno cepljenje z dvema odmerkoma konjugiranega cepiva. Med obema datumoma cepljenja mora miniti vsaj osem tednov.
Standardno cepljenje proti pnevmokokom od 60. leta starosti
Osebe, stare 60 let ali več in ne spadajo niti v ciljno skupino za indikacijo cepljenja (glej spodaj) niti v ciljno skupino za cepljenje zaradi poklicnega tveganja (glej spodaj), morajo po STIKO prejeti odmerek 23- valentno pnevmokokno polisaharidno cepivo (PPSV23) kot standard.
Indikacija za cepljenje proti pnevmokokom
Posebna priporočila za cepljenje proti pnevmokokom veljajo za ljudi vseh starosti, pri katerih obstaja povečano tveganje za hudo pnevmokokno bolezen zaradi osnovne bolezni:
1. ljudje s prirojeno ali pridobljeno imunsko pomanjkljivostjo.
Ljudje s prirojeno ali pridobljeno imunsko pomanjkljivostjo prejmejo tako imenovano zaporedno cepljenje z različnimi cepivi:
- Po šestih do dvanajstih mesecih sledi ponovno cepljenje proti pnevmokokom, vendar sedaj s polisaharidnim cepivom PPSV23. Vendar pa se to lahko daje šele od starosti dveh let.
To zaščito pred cepljenjem je treba osvežiti s polisaharidnim cepivom v najmanj šestih letih.
Več o cepljenju pri oslabljenem imunskem sistemu si lahko preberete v članku Imunosupresija in cepljenje.
2. osebe z drugimi kroničnimi boleznimi
- Otroci od dveh do 15 let: zaporedno cepljenje, kot je opisano zgoraj (prvo PCV13, po 6 do 12 mesecih PPSV23).
- Bolniki, stari 16 let in več: eno cepljenje s polisaharidnim cepivom PPSV23.
V vseh primerih je treba cepljenje proti pnevmokokom s cepivom PPSV23 ponoviti v najmanj šestih letih.
Otroci, mlajši od dveh let, lahko prejmejo samo konjugirano cepivo.
3. ljudje s povečanim tveganjem za meningitis.
Pri polževih vsadkih zdravniki cepijo pred vstavitvijo vsadka, če je to mogoče.
Cepljenje proti pnevmokokom v primeru poklicnega tveganja
Vsi, ki imajo zaradi službe povečano tveganje za (hujšo) pnevmokokno okužbo, se morajo cepiti proti pnevmokoku s polisaharidnim cepivom PPSV23. Dokler to tveganje obstaja (torej se izvaja ustrezna dejavnost), je priporočljivo cepljenje ponoviti vsaj vsakih šest let.
Pogosto cepljenje proti pnevmokokom povzroči reakcije na mestu injiciranja, kot so rdečina, oteklina in bolečina. Takšno nelagodje povzroča cepivo, ki aktivira imunski sistem (vendar to ne pomeni, da če takih lokalnih reakcij ni, cepljenje ni učinkovito!)
Pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko visoka vročina sproži febrilne konvulzije.
Cepivo proti pnevmokokom le redko povzroči resnejše stranske učinke, na primer alergijske reakcije (kot je koprivnica).
Več o možnih stranskih učinkih določenega pnevmokoknega cepiva lahko izveste pri svojem zdravstvenem delavcu.
Pnevmokokno cepljenje: stroški
Tako na primer, če zdravnik vašemu otroku da priporočene odmerke konjugiranega pnevmokoknega cepiva, bo vaše zdravstveno zavarovanje krilo stroške. Cepljenje proti pnevmokokom za starejše od 60 let s PPSV23 ali zaporedno cepljenje proti prirojeni imunski pomanjkljivosti je na primer tudi ugodnost zdravstvenega zavarovanja.
Cepiva primanjkuje: kdo ga zares potrebuje?
V takšnih časih je pomembno, da lahko zdravniki nadaljujejo s cepljenjem ogroženih skupin, zlasti proti pnevmokoku. To je zato, ker imajo povečano tveganje, da pnevmokokna bolezen postane huda in smrtna.
V primeru pomanjkanja PPSV23 RKI zato priporoča, da zdravstveni delavci dajo prednost preostalemu cepivu naslednjim skupinam ljudi:
- Ljudje z imunsko pomanjkljivostjo
- Ljudje, stari 70 let in več (za dokončanje zaporednega cepljenja)
- Ljudje s kroničnimi boleznimi srca ali dihal
Takoj, ko bo spet na voljo dovolj PPSV23 za cepljenje proti pnevmokokom, bodo priporočila o cepljenju Stalne komisije za cepljenje, kot je opisano zgoraj, spet veljala tukaj.
