Kratek pregled
- Kaj je cervikalna intraepitelna neoplazija (CIN)? Sprememba celic na materničnem vratu, predhodnik raka materničnega vratu.
- Potek: Lahko spet nazaduje. Na CIN I in II lahko počakamo, CIN III običajno takoj operiramo (konizacija).
- Simptomi: CIN ne povzroča nobenih simptomov
- Vzroki: Kronična okužba s humanimi papiloma virusi, predvsem visokorizičnimi tipi virusov HPV 16 in 18.
- Dejavniki tveganja: pogosto menjavanje spolnih partnerjev, sočasna okužba z virusi herpesa ali klamidijo, kajenje, imunska pomanjkljivost.
- Diagnostika: PAP bris, vaginalna endoskopija, odvzem vzorca tkiva (biopsija), HPV test
- Zdravljenje: Redne kontrole, po potrebi protivnetna zdravila, operacija (konizacija)
- Preventiva: cepljenje proti HPV, redni pregledi pri ginekologu
Kaj je cervikalna intraepitelna neoplazija (CIN)?
CIN je okrajšava za "cervikalno intraepitelno neoplazijo". To je medicinski izraz za površinske celične spremembe na materničnem vratu, ki se lahko, če jih ne zdravimo, razvijejo v raka materničnega vratu.
Vzrok celičnih sprememb je kronična okužba s humanimi papiloma virusi (HPV). Virusi HP so zelo razširjeni; z njimi se v življenju okuži skoraj vsaka ženska. Do prenosa pride s spolnim odnosom.
Diagnoza CIN ne pomeni samodejno, da boste zboleli za rakom. Nekateri CIN-ji nazadujejo sami od sebe. Ali in kako se CIN zdravi, je odvisno od obsega celičnih sprememb (displazije).
Razlikovanje med CIN 1, 2 in 3
Zdravniki delijo cervikalno intraepitelno neoplazijo na tri stopnje resnosti:
- CIN I (CIN 1): displazija nizke stopnje
CIN I vključuje blage celične spremembe, ki se pri dobri polovici žensk pozdravijo same od sebe.
- CIN II (CIN 2): displazija zmerne stopnje
CIN II opisuje zmerno hudo obliko celične spremembe. Pri tretjini prizadetih žensk izzveni sam.
- CIN III (CIN 3): displazija visoke stopnje (invazivni ploščatocelični karcinom)
Pri CIN III so celične spremembe že močno napredovale. Spremembe so še vedno omejene na zgornje plasti tkiva (carcinoma in situ, CIS), vendar lahko napredujejo v karcinom. Ker se CIN IIl sam po sebi umakne le pri zelo redkih ženskah, zdravniki pri tej ugotovitvi običajno svetujejo takojšnjo operacijo.
Ali lahko CIN nazaduje?
CIN I se v 60 odstotkih primerov pozdravi spontano in brez zdravljenja. V 30 odstotkih primerov celične spremembe ostanejo. V tem primeru zdravnik enkrat letno ob ginekološkem pregledu pregleda maternični vrat. 10 odstotkov vseh primerov CIN I se v mnogih letih razvije v CIN III. Če je prisoten CIN I, zdravnik vsake tri mesece preveri, ali se celične spremembe umikajo. Če CIN I vztraja več kot dve leti, zdravniki priporočajo operacijo (konizacija).
Pri CIN II se jih 40 odstotkov pozdravi samih v dveh letih, nadaljnjih 40 odstotkov vztraja, v 20 odstotkih pa se razvije v CIN III. CIN II ni treba zdraviti takoj. Zdravnik pa bo vsake tri mesece opravil PAP test (mikroskopski pregled brisa materničnega vratu) in vaginalno endoskopijo, da preveri, kako se razvija CIN II. Če celične spremembe po enem letu ne izginejo, zdravniki običajno svetujejo operacijo (konizacija).
Če zdravnik postavi diagnozo CIN III, je možnost, da celične spremembe nazadujejo, le 33 odstotkov. Ob tej ugotovitvi je zelo verjetno, da bo displazija prešla v raka materničnega vratu. Zato zdravniki v tej fazi priporočajo takojšnjo operacijo.
Kako prepoznati CIN?
Bolezni genitalnega trakta pogosto ne povzročajo jasnih simptomov. Bolečino ali srbenje v predelu nožnice ali krvavitev (izven menstruacije) je zato vedno treba jemati resno. Če opazite karkoli nenavadnega, se posvetujte z ginekologom. Ta bo razjasnil vzrok in se odločil, ali in katero zdravljenje je primerno.
Kaj povzroča cervikalno intraepitelno neoplazijo?
CIN se razvije zaradi okužbe s humanim papiloma virusom (HPV). Je najpogostejša bolezen, ki jo prenaša HPV na svetu. Genitalni HP virusi se prenašajo med spolnim odnosom in prodrejo v sluznico.
Večina žensk se tekom življenja okuži z virusi HP, le redke pa zaradi tega razvijejo CIN. V 80 odstotkih primerov se okužba pozdravi sama in brez simptomov v enem do dveh letih.
Če se imunski sistem ne uspe ubraniti okužbe, lahko okužba s HPV tako poškoduje celice na materničnem vratu, da se razvijejo predrakave lezije. Vendar pa traja približno pet do deset let, preden se rak dejansko razvije iz trdovratne okužbe s HPV.
Dejavniki tveganja Tip virusa HP z visokim tveganjem
Drugi dejavniki tveganja za genitalne okužbe s HPV
Poleg okužbe z visokorizičnimi tipi HPV 16 in 18 še drugi dejavniki povečajo tveganje za CIN:
- Pogosto menjavanje spolnih partnerjev: virusi HP se prenašajo predvsem med spolnim odnosom. Tveganje za okužbo s HPV narašča s številom spolnih stikov. Kondomi zagotavljajo le omejeno zaščito, saj ne pokrivajo vseh predelov kože, skozi katere se prenašajo virusi.
- Kajenje: Kajenje ne spodbuja le razvoja raka, ampak tudi okužbo s HPV. Nikotin se kopiči v sluznici materničnega vratu in slabi njegovo obrambno funkcijo.
- Rojstvo v mladosti: Pri materah je tveganje okužbe odvisno od starosti ob rojstvu prvega otroka in števila otrok. To je zato, ker nosečnost spremeni sluznico materničnega vratu, zaradi česar je ta bolj dovzeten za okužbe. Tako ima ženska, ki je postala mati pri 20 letih, večje tveganje kot mati, ki je prvega otroka rodila pri 35 letih.
- Imunska pomanjkljivost: ljudje z oslabljenim imunskim sistemom – kot so bolniki z virusom HIV ali kronično bolni – so manj sposobni za boj proti okužbam kot zdravi ljudje.
- Okužbe z drugimi spolno prenosljivimi patogeni: Okužbe s herpesom ali klamidijo spodbujajo okužbo z virusi HPV.
Kako se diagnosticira CIN?
Spremembe celic v predelu materničnega vratu ne povzročajo opaznih simptomov. Ginekolog med letnim presejalnim pregledom redno preverja prisotnost tovrstnih sprememb.
PAP test
Za odkrivanje celičnih sprememb na materničnem vratu zdravnik opravi tako imenovani PAP test. To vključuje odvzem brisa materničnega vratu z vatirano palčko. To nato pregledajo v specializiranem laboratoriju za spremembe v celicah.
Kaj pove rezultat PAP testa?
PAP I: Normalne, zdrave celice, brez znakov sprememb, naslednja kontrola čez eno leto
PAP II: Rahle celične spremembe (kot je neškodljivo vnetje ali glivična okužba), brez suma na predrakave spremembe ali raka, naslednja kontrola čez eno leto
PAP III: Nejasen izvid, izrazitejše vnetje ali celične spremembe, potrebne dodatne preiskave.
PAP IIID: Prisotne so celične spremembe (displazija), ni pa raka. Potrebne so nadaljnje preiskave.
PAP IV: Prisotne so predrakave lezije, zgodnji rak ali rak. Za razjasnitev so potrebne nadaljnje preiskave.
PAP V: Dokaz malignih tumorskih celic, rak je zelo verjeten.
Postopek glede na izvid PAP
Vaginalna endoskopija
Če je rezultat PAP testa PAP III ali več, zdravnik opravi vaginalno endoskopijo (kolposkopijo). Pri tem posegu s posebnim mikroskopom in priloženo kamero pregleda sluznico materničnega vratu glede sprememb. Če pride do kakršnih koli nepravilnosti, zdravnik z majhnimi kleščami vzame majhne vzorce tkiva iz materničnega vratu (biopsija). Nato jih pošljejo v laboratorij za mikroskopsko preiskavo.
Odvzem vzorcev tkiva lahko povzroči blago bolečino, vendar običajno traja le kratek čas. Dokler se rane na materničnem vratu ne zacelijo, lahko pride do rahle krvavitve. Zato je v naslednjih dneh priporočljiva uporaba spodnjic.
HPV test
Test HPV ugotavlja, ali je prisotna okužba z virusi HPV. Postopek je podoben PAP testu: zdravnik s ščetko odvzame celice iz materničnega vratu. Nekaterim ženskam je pregled neprijeten in rahlo boleč.
Celice nato pregledamo v laboratoriju. Ta ugotovi, ali sploh obstaja okužba z virusi HP in za katero vrsto virusa gre:
- Tipi virusov z visokim tveganjem: predvsem HPV 16 in 18, pa tudi HPV 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58 in 59
- Tipi virusov z nizkim tveganjem: večinoma HPV 6 in 11, pa tudi HPV 40, 42, 43, 44, 54, 61, 62, 70, 71, 72, 74, 81 in 83
Kako se zdravi CIN?
Zdravljenje CIN I
CIN I se pozdravi sam od sebe pri približno polovici žensk. Če se pojavijo znaki vnetja, ki ga povzročajo bakterije ali glive, jih zdravnik zdravi z ustreznimi zdravili. Naslednji pregled pri ginekologu poteka čez šest mesecev. Če je test HPV pozitiven, sledi še ena vaginalna endoskopija in po potrebi biopsija.
Zdravljenje CIN II
CIN 2 ni treba takoj zdraviti. Običajno zadostuje počakati in po šestih mesecih z brisom preveriti, kako so se celične spremembe razvile. Če je CIN II po dveh letih še vedno prisoten, zdravniki svetujejo kirurško odstranitev spremembe (konizacija).
Zdravljenje CIN III
V primeru CIN III, torej močno napredovalih predrakavih sprememb, zdravniki svetujejo takojšnjo odstranitev s konizacijo.
Kaj je konizacija?
Med konizacijo zdravnik odstrani obolelo tkivo iz materničnega vratu. Poseg izvajamo v splošni ali lokalni anesteziji. Za odstranitev zdravnik uporabi električno grelno zanko (LEEP konizacija) ali laser in odstrani stožčast kos tkiva iz materničnega vratu. Pri večini žensk konizacija povzroči popolno ozdravitev.
Prve tri do štiri tedne po konizaciji se vzdržite spolnih odnosov, kopeli in tamponov!
Po konizaciji zdravnik bolnika ponovno pregleda. PAP test v kombinaciji s HPV testom nudi dobro varnost. Vaginalna endoskopija je potrebna le, če CIN ni popolnoma odstranjen in/ali je test HPV še vedno pozitiven.
Ali je mogoče preprečiti CIN?
Cervikalno intraepitelno neoplazijo povzročajo virusi HP. Zato so za preventivo primerni vsi ukrepi, ki odkrijejo ali v najboljšem primeru preprečijo okužbo s HPV v zgodnji fazi.
Cepljenje proti HPV
Trenutno sta na trgu dve cepivi proti humanim papiloma virusom. Preprečujejo okužbo s HPV in ščitijo pred celičnimi spremembami, ki lahko povzročijo raka materničnega vratu. Trenutno sta na voljo dve cepivi:
- Dvojno cepivo: ščiti pred visokorizičnima tipoma HPV 16 in 18.
- Cepivo z devetimi odmerki: ščiti pred visokorizičnimi tipi 16, 18, 31, 33, 45, 52 in 58 ter pred nizkorizičnimi tipi HPV 6 in 11 (dodatna zaščita pred genitalnimi bradavicami)
Cepivo proti HPV je tako imenovano mrtvo cepivo. To pomeni, da cepivo spodbudi imunski sistem k tvorbi protiteles, samo pa ne more povzročiti okužbe.
Načeloma je možno cepljenje tudi kasneje (po prvem spolnem odnosu). Tudi če je že prišlo do okužbe s HPV z določeno vrsto virusa, cepljenje še vedno ščiti pred drugimi vrstami virusov, ki jih vsebuje cepivo.
Cepivo ni primerno za zdravljenje obstoječe okužbe s HPV. Vendar pa obstajajo dokazi, da je pri ženskah, ki so bile cepljene po konizaciji, manjša verjetnost, da bodo znova razvile CIN.
Kot pri vseh cepljenjih so tudi po cepljenju proti HPV možni neželeni učinki. Ti vključujejo bolečino in oteklino na mestu injiciranja, glavobol ali omotico. Vendar pa so te reakcije imunskega sistema običajno neškodljive in izginejo same od sebe v nekaj dneh.
Pregled za zgodnje odkrivanje
CIN običajno ne povzroča nobenih simptomov. Zato je še toliko bolj pomembno, da izkoristimo vsakoletne preventivne preglede pri ginekologu. To je zato, ker redni pregledi (test PAP) preprečujejo, da bi se celične spremembe neodkrito razvile v raka materničnega vratu.
Od januarja 2020 lahko ženske, stare 35 let in več, vsaka tri leta opravijo test na humani papiloma virus.
Tudi cepljene proti HPV naj se ne odrekajo preventivnim pregledom pri ginekologu, saj dosedanja cepiva preprečujejo le del rakavih okužb s HPV.
