Enureza (močenje postelje ponoči)

Kratek pregled

  • Kaj je enureza? Nehotena enureza ponoči po 5. rojstnem dnevu in brez organskega vzroka. Prizadene predvsem otroke, pogosteje dečke kot deklice.
  • Oblike: monosimptomatska enureza (samo nočna enureza), nemonosimptomatska enureza (nočna enureza in oslabljeno delovanje mehurja čez dan), primarna enureza (nočna enureza neprekinjeno od rojstva), sekundarna enureza (ponovna nočna enureza po vsaj šestih sušnih obdobjih meseci).
  • Vzroki: verjetno več dejavnikov, kot so družinska nagnjenost, zamuda pri dozorevanju določenih predelov možganov, pomanjkanje antidiuretičnega hormona, nizka kapaciteta mehurja, psihološki in psihosocialni dejavniki.
  • Diagnostika: odvzem anamneze, dnevnik mehurja, 14-dnevni protokol, telesni pregled, odvzem urina, ultrazvočni pregled ledvic in mehurja, merjenje pretoka urina (uroflowmetrija) itd.
  • Možnosti zdravljenja: vključno z vodenjem dnevnikov pitja in izločanja, vnosi v koledar za suhe in mokre noči, hvaljenje otroka za suhe noči, trening medeničnega dna, če je potrebno, biofeedback, aparaturna vedenjska terapija, zdravila.

Enureza: definicija

Strogo gledano je enureza prisotna, ko se otrok ponoči zmoči v posteljo vsaj enkrat na mesec v obdobju treh mesecev po svojem 5. rojstnem dnevu. Pri mlajših otrocih pa velja, da je nehoteno uhajanje urina med spanjem normalno (fiziološka urinska inkontinenca).

Močenje čez dan

Obstajajo tudi otroci, ki jim čez dan samo nehote uhaja urin brez organskega vzroka. Zdravniki to dnevno močenje imenujejo neorganska (funkcionalna) dnevna urinska inkontinenca.

Enureza: oblike

Obstajata dve glavni obliki enureze: monosimptomatska (MEN) in nemonosimptomatska nočna enureza (non-MEN):

  • Monosimptomatska nočna enureza (MEN): Prizadeti otroci se mokrijo izključno ponoči med spanjem. Zato ga imenujemo tudi "močenje postelje". Čez dan ni nobenih nepravilnosti.

Glede na to, kako dolgo traja nočna enureza, zdravniki ločijo tudi primarno in sekundarno enurezo:

  • Primarna enureza: Prizadeti otroci so močili ponoči brez suhe faze od rojstva, brez drugih uroloških simptomov.
  • Sekundarna enureza: Po suhi fazi, ki traja vsaj šest mesecev, so otroci ponoči nenadoma spet mokri. Ta oblika je manj pogosta kot primarna enureza.

Enureza: vzroki

Enurezo lahko povzročijo različni dejavniki. V večini primerov je v njegov razvoj vključenih več dejavnikov.

Monosimptomatska nočna enureza (MEN).

Natančen vzrok izolirane nočne enureze brez nadaljnjih simptomov glede na trenutno stanje znanstvenih spoznanj ni dokončno pojasnjen. Vendar pa je tako pri primarni kot sekundarni obliki MEN mogoče dokazati družinsko nagnjenost: verjetnost enureze pri otroku je 44-odstotna, če ima eden od staršev tudi enurezo. Poveča se na 77 odstotkov, če sta imela oba starša enurezo.

Glede na genetsko predispozicijo domnevno pride do zakasnitve zorenja v možganih: domneva se, da pri osebah z MEN z zamudo dozorijo tiste živčne strukture, ki so odgovorne za nadzor mehurja.

Drugi dejavniki, ki lahko igrajo vlogo pri razvoju monosimptomatske enureze (MEN), vključujejo:

  • ekstra globok spanec: Številne študije in izkušnje številnih staršev so pokazale, da je MOŠKE otroke izjemno težko prebuditi. Zelo globok spanec povzroči, da otroci ne opazijo želje po uriniranju. Če je mehur prepoln, se nehoteno izprazni.
  • Majhna kapaciteta mehurja: včasih je otrokov mehur preprosto premajhen za količino proizvedenega urina.
  • Poliurija: Pri poliuriji je mehur normalne velikosti, vendar proizvaja preveč urina.
  • Nepopolno praznjenje mehurja: če je na primer sečnica preozka, se mehur ne more popolnoma izprazniti. Posledično po vsakem obisku stranišča ostane ostanek urina. Posledično se mehur hitreje napolni, kar lahko povzroči nočno mokrenje.
  • Prekomerno pitje tekočine zvečer: Prekomerno pitje zvečer pred spanjem lahko povzroči tudi MEN. Glede na študijo lahko količina 25 mililitrov ali več tekočine na kilogram telesne teže sproži nočno mokrenje.

Nemonosimptomatska nočna enureza (ne-MEN).

Nočna enureza in dnevna simptomatologija sta bodisi posledica neorganske motnje delovanja mehurja bodisi mešanice genetske zamude pri dozorevanju (kot je MEN) in neorganske motnje delovanja mehurja.

Non-MEN najpogosteje opažamo pri otrocih s čezmerno aktivnim sečnim mehurjem in zmanjšano kapaciteto mehurja ter običajnim odlaganjem uriniranja (odlog mokrenja):

Za čezmerno aktiven sečni mehur je značilna pogosta, pretirana želja po uriniranju, ki jo je težko potlačiti. Čez dan lahko prizadeti včasih še zadržujejo urin. Toda ponoči med spanjem, ko ni zavestnega nadzora, pride do nehotene enureze.

Do odložitve mokrenja pride, ko se otrok navadi dolgotrajno zadrževati urin – na primer zato, ker noče prekiniti igre, da bi uriniral. Po določenem času se mehur temu prilagodi, tako da sčasoma tudi čisto napolnjen mehur ne sproža več želje po uriniranju. Med spanjem se nato mehur neopazno izprazni.

Psihološki in psihosocialni dejavniki, kot je opisano pod MEN, so lahko vključeni tudi v razvoj nemonosimptomske enureze.

Povezane motnje

Klinično pomembne spremljajoče psihološke motnje najdemo pri približno 20 do 30 odstotkih otrok z nočno mokrenjem (predvsem pri ne-MEN). Sem sodijo na primer ADHD, moteno socialno vedenje, anksioznost in depresija. Včasih so takšne sočasne motnje posledica enureze. V drugih primerih so pred enurezo, kot je sekundarna enureza po ločitvi staršev ali selitvi.

Otroci, ki imajo podnevi enurezo, v 20 do 40 odstotkih kažejo tudi spremljajoče psihične motnje.

Enurezo lahko spremljajo tudi motnje spanja (kot je apneja v spanju) in razvojne motnje (kot je govor).

Poseben primer: enureza pri odraslih

Domneva se, da približno odstotek odraslih trpi tudi za enurezo. Kot pri otrocih so lahko odgovorni številni vzroki. Na primer, zakasnjeno zorenje v možganih občasno najdemo tudi pri odraslih bolnikih z enurezo. Možnosti, da bi se problem rešil »sam od sebe«, pa so zelo majhne.

Enureza: kaj storiti?

V primeru enureze je vedno priporočljiv obisk pri zdravniku, enako velja za otroke in odrasle. Ne gre za nujno stanje, vendar je treba izključiti, da so v ozadju nehotenega uriniranja telesne bolezni ali psihične motnje. Vendar pa je treba izključiti, da so v ozadju nehotene enureze telesne bolezni ali psihične motnje. Priporočljivo je tudi, da obiščete zdravnika, saj lahko enureza prizadetega zelo psihično obremeni.

Pravi zdravniški kontakt za enurezo pri otrocih sta pediater in zdravnik za mladostnike. Odrasli naj se obrnejo na svojega družinskega zdravnika.

Enureza: diagnoza

Cilj zdravnika je izključiti organske vzroke za nehoteno enurezo in razvrstiti enurezo glede na obliko (primarna ali sekundarna enureza, MEN ali ne-MEN).

Zdravstvena zgodovina in protokoli

Najprej zdravnik zbere anamnezo bolnika. Da bi to naredil, prizadeti osebi ali staršem postavi različna vprašanja, kot so:

  • Kdaj urinirate – samo ponoči ali tudi podnevi?
  • Kako pogosto močite posteljo?
  • Ali obstajajo drugi simptomi poleg mokrenja, kot je pogosto uriniranje ali fekalna inkontinenca?
  • Ali se močenje pojavlja samo doma ali tudi ali izključno v neznanem okolju?
  • Kolikokrat na dan greste vi ali vaš otrok na stranišče?
  • Ali morate vi ali vaš otrok ponoči vstati zaradi uriniranja?
  • Ali je kdaj prišlo do vnetja sečnega mehurja ali sečnice?
  • Koliko, kaj in kdaj pijete vi ali vaš otrok?
  • Ali obstajajo znaki splošnega zaostanka v razvoju otroka?
  • Ali imate vi ali vaš otrok vedenjske težave?
  • Ali obstajajo družinski in/ali šolski problemi ali stres v službi ali partnerskem odnosu?

Zdravnik vam bo morda naročil, da vodite tako imenovani dnevnik mehurja. V tem dnevniku morate vsaj 48 ur beležiti, kako pogosto je oseba izpraznila mehur, koliko urina je izločila in koliko je oseba popila.

Koristno je tudi voditi 14-dnevni dnevnik, v katerem so dokumentirani nehoteno močenje ponoči in podnevi, pa tudi pogostost odvajanja blata, razmazanega blata ali defekacije.

Preverjanje psiholoških simptomov

Kot že omenjeno, je enureza pogosto povezana s psihičnimi motnjami. Zato je treba pri obravnavi enureze uporabiti tudi posebne vprašalnike o psiholoških motnjah. Priporočljivi so potrjeni širokopasovni vprašalniki za starše, kot je kontrolni seznam otrokovega vedenja (CBCL).

Če je sum na duševno motnjo potrjen, je treba staršem oziroma obolelim ustrezno svetovati in po potrebi uvesti ustrezno zdravljenje.

Osnovni pregledi

  • Fizični pregled: Cilj je izključiti organske vzroke za enurezo in ugotoviti morebitne spremljajoče motnje. Zdravnik med drugim pregleda anus in genitalni predel (za znake zožitve kožice, vnetja zunanjih spolovil ipd.), križnico (nepravilnosti?) in noge (neskladje v dolžini nog? motnje gibanja in hoje? ipd.). ).
  • Ultrazvočni pregled: zdravnik pregleda ledvice in mehur glede strukturnih sprememb. Določi tudi funkcionalne parametre, kot sta debelina stene mehurja in količina preostalega urina, ki lahko ostane v mehurju po uriniranju.
  • Vzorec urina: urin pregledamo, da izključimo okužbe sečil.

Nadaljnji pregledi

Drugi testi so lahko koristni za razjasnitev enureze. Nekaj ​​primerov:

Merjenje pretoka urina (uroflowmetrija) z določanjem rezidualnega urina pomaga pri odkrivanju motenj praznjenja mehurja: pri tem bolnik urinira v poseben merilni lijak. Izmeri se pretok urina (v mililitrih na sekundo), volumen in trajanje urina. Določi se tudi morebitni preostali urin. Pregled je treba večkrat ponoviti.

zdravljenje

Uroterapija je osnova zdravljenja enureze. Vključuje vsa konzervativna, nekirurška in nefarmakološka zdravljenja, ki se uporabljajo za disfunkcijo spodnjih sečil. Cilj je izboljšati nadzor nad mehurjem in izboljšati kakovost življenja s strukturiranim vodenjem.

Elementi tako imenovane standardne uroterapije vključujejo:

  • Informiranje in demistifikacija: zdravnik otroku in njegovim staršem med drugim razloži, kako nastaja in izloča urin v telesu in kje so lahko težave. Razloži tudi koncepte terapije in morebitne spremljajoče motnje.
  • Navodila za optimalno uriniranje (mikcijsko vedenje): Zdravnik razloži, kako in kako pogosto naj gre otrok na stranišče urinirati. Redni odhodi na stranišče se izvajajo po zastavljenem načrtu. Na digitalni uri ali mobilnem telefonu lahko na primer sprogramiramo ure opominjanja (na dve do štiri ure), ki se jih mora otrok držati na lastno odgovornost.
  • Dokumentiranje simptomov in uriniranja: na primer, otrok in starš lahko skupaj zabeležita suhe in »mokre« noči (ali dneve) na koledar s simbolom sonca in oblaka. Če starš pohvali otroka za vsak sonček, to krepi otrokovo motivacijo. V nobenem primeru pa otroka ne grajajte in ne kaznujte zaradi oblakov!
  • Redna nega in podpora lečečega zdravnika

Odvisno od potreb lahko pri zdravljenju enureze pridejo v poštev tudi metode specialne uroterapije. Ti vključujejo na primer:

  • Trening medeničnega dna
  • Biofeedback
  • elektrostimulacija (TENS)
  • aparaturna vedenjska terapija (AVT, alarmna terapija, "hlače na zvonec"): Otroka (s starši, če je potrebno) ponoči opozori alarmna naprava (prenosna naprava, kot je merilna naprava v spodnjicah ali naprava ob postelji) z pomeni zvonjenje in/ali vibriranje takoj, ko se zmoči – tj. takoj, ko urin doseže merilni senzor. Zdravljenje traja najmanj dva do tri mesece in se lahko prekine, ko je otrok 14 noči zapored suh. Po koncu AVT ostane približno 50 odstotkov otrok dolgoročno suhih.

Zdravilna učinkovina desmopresin je glavno zdravilo, ki je na voljo za zdravljenje enureze. Zmanjšuje izločanje vode in se uporablja,

  • če aparativna vedenjska terapija (AVT) kljub pravilni izvedbi ne pomaga dovolj proti enurezi,
  • AVT otrok in starši zavračajo ali pa ni izvedljiva zaradi družinskih razmer,
  • družina se pri izbiri med AVT in dezmopresinom odloči za slednjega
  • in/ali enureza povzroča zelo visoko stopnjo stiske, ki jo je treba čim prej zmanjšati.

Poleg tega lahko kratkotrajno uporabo dezmopresina uporabimo za premostitev kritičnih situacij, kot so šolski izleti ali počitnice.

Desmopresin se jemlje vsak dan zvečer v obliki tablete ali topljive tablete (raztopi se v ustih), največ tri mesece. Med zdravljenjem naj otrok zvečer popije največ 250 mililitrov tekočine. Ponoči naj ne pijejo ničesar.

Približno sedem od desetih otrok se hitro odzove na zdravljenje z dezmopresinom. Vendar pa se po prekinitvi enureza pogosto vrne. Tveganje za ponovitev pa se lahko zmanjša, če jemanja zdravila ne prenehamo nenadoma, temveč s postopnim zmanjševanjem odmerka.

Enureza: Kaj lahko storite sami

Otroci (in odrasli) z enurezo morajo piti dovolj tekočine čez dan, vendar manj zvečer. Strokovnjaki močno odsvetujejo absolutne prepovedi pitja, ki niso smiselne!

V primeru pogostega močenja je lahko v pomoč nočno nošenje plenic in/ali nepremočljiva podloga čez vzmetnico.

Po nočnem mokrenju naj se otrok zjutraj oprha in obleče sveža oblačila. S tem se izognemo morebitnim negativnim reakcijam v vrtcu, šoli ali med prijatelji na trdovraten vonj urina.

Vonj po urinu z oblačil in posteljnine odpravimo tako, da pri pranju dodamo sodo (soda bikarbono) ali evkaliptusovo olje.

Zelo pomembno je, da vas ni sram obiskati zdravnika. To je zato, ker je enureza pogost simptom in se lahko pojavi v kateri koli družini. V nobenem primeru ne spravljajte v zadrego ali celo kaznovajte svojega otroka zaradi močenja. Vaš otrok ne deluje iz zlobe in situacija je zanj verjetno dovolj neprijetna. Namesto tega poskusite otroka razveseliti in mu dati vedeti, da ne dela nič narobe.

V večini primerov enureza pri otrocih izgine s pomočjo ustreznih terapevtskih ukrepov.