Kašelj: vzroki, vrste, pomoč

Kratek pregled

  • Kaj je kašelj? Hiter, silovit iztis zraka; je lahko akutna ali kronična, z ali brez izkašljevanja.
  • Vzroki: npr. prehlad, gripa (gripa), bronhitis, alergija, astma, covid-19, pljučna embolija, tuberkuloza, srčna insuficienca
  • Kdaj k zdravniku? V primeru bolečine v prsih, kratkega dihanja, visoke vročine, izkašljevanja velike količine krvi itd.
  • Diagnostika: razgovor s pacientom, telesni pregled, morebitni bris žrela, krvni test, rentgen, test pljučne funkcije itd.
  • Zdravljenje: zdraviti osnovno bolezen (npr. pljučnico, astmo). Splošni ukrepi, kot so parne inhalacije, domača zdravila, kot je čaj, po potrebi zdravila za zdravljenje ali pomiritev kašlja, opustitev kajenja.

Kašelj: Opis

Akutni in kronični kašelj

Glede na trajanje kašlja zdravniki ločijo akutni, subakutni in kronični kašelj:

  • Akutni kašelj traja do tri tedne. Običajno je posledica okužb dihal (prehlad, bronhitis itd.). Poleg tega se lahko akutni kašelj pojavi na primer kot posledica alergije, pljučne embolije, pri zaužitju ali vdihavanju tujka ali v primeru akutne strupene zastrupitve (na primer pri požaru).
  • Kronični kašelj traja dlje kot osem tednov. Možni vzroki so astma, kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak.

Kašelj, ki traja tri do osem tednov, zdravniki imenujejo subakuten.

Suh kašelj (dražeč kašelj)

Suh kašelj imenujemo tudi neproduktiven kašelj ali kašelj brez izpljunka – in prav to je: kašelj brez izločanja. Sproži se zaradi draženja dihalnih poti. Od tod tudi izraz razdražljiv kašelj.

  • Kronični suh kašelj je lahko na primer posledica kroničnega rinitisa ali kroničnega sinusitisa, refluksne bolezni in astme. Poleg tega je kronični suh kašelj lahko tudi stranski učinek zaviralcev ACE (zdravila za srce in ožilje).

Trajanje kašlja je bolj pomembno za zdravljenje kot to, ali je produktiven ali suh.

Produktivni kašelj (kašelj z izpljunkom).

Tu kašelj spremlja veliko nastajanje sluzi, od tod tudi ime kašelj z izpljunkom. Sluz je običajno bistra kot steklo. Rumenkast izpljunek iz spodnjih dihalnih poti je posledica vnetnih celic. Zelenkast bronhialni izloček kaže na bakterijsko okužbo.

  • Akutni produktivni kašelj se lahko pojavi na primer ob pljučnici, pa tudi v kasnejših fazah akutnega bronhitisa.
  • Kronični produktivni kašelj lahko med drugim kaže na kronični bronhitis ali KOPB.

Izkašljevanje krvi (hemoptiza)

Kašelj: vzroki in možne bolezni

Na splošno so glavni vzroki kašlja:

  • Prehlad: Prehlad je okužba zgornjih dihalnih poti z virusi. Običajno ga spremljajo kašelj, izcedek iz nosu, zamašen nos in splošno slabo počutje.
  • Gripa (influenca): Prava gripa je tudi virusna okužba dihalnih poti. Čeprav lahko prehlad povzročijo različni patogeni, so virusi, ki so tukaj vpleteni, znani kot virusi gripe. Prava gripa je hujša od navadnega prehlada. Začne se nenadoma z visoko vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah in okončinah, vnetim grlom in težavami pri požiranju ter suhim kašljem (pogosto se spremeni v kašlja z viskozno sluzjo). Včasih bolnike muči tudi slabost.
  • Bronhitis: Bronhitis se nanaša na vnetje dihalnih poti, ki ga pogosto spremlja boleč kašelj. Pri akutnem bronhitisu se najprej pojavi suh kašelj, kasneje pa produktivni kašelj. Poleg tega ima prizadeta oseba prehlad in vneto grlo. Zdravniki govorijo o kroničnem bronhitisu, ko ima nekdo vsakodnevni kašelj in izpljunek (produktivni kašelj) vsaj tri zaporedne mesece v vsaj dveh zaporednih letih. Zelo pogosto je kajenje vzrok kroničnega bronhitisa.
  • Pljučnica: Kašelj lahko kaže tudi na pljučnico. Sprva je običajno suho; kasneje bolnik izkašljuje sluz. Drugi simptomi pljučnice vključujejo težko dihanje, visoko vročino, nenadno mrzlico in hudo slabo počutje.
  • Zaužitje ali vdihavanje dražečih plinov, prahu ipd.: Ko hrana ali tekočina po nesreči pristane v sapniku namesto v požiralniku, se pojavi suh, dražeč kašelj – telo poskuša s kašljanjem premakniti tujke nazaj navzgor proti ustni votlini. . Enako se zgodi pri vdihavanju (inhalacija) ali zaužitju dražilnih plinov, prahu ali drugih tujkov (aspiracija).
  • Alergija: Alergijski kašelj se lahko pojavi na primer pri alergiji na plesen, alergiji na hrano in alergiji na pršice. Ljudje z alergijo na cvetni prah (seneni nahod) pogosto kasneje razvijejo tudi astmo, pri kateri sta prva znaka kašelj in težko dihanje.
  • Bronhialna astma: Astma je razširjena, kronična bolezen z vnetjem in zoženjem dihalnih poti. Bolniki trpijo zaradi pretežno suhega kašlja (tudi ponoči) in napadov zasoplosti. Značilen je tudi žvižgajoč dihalni zvok (piskajoče dihanje).
  • Kolaps pljuč (pnevmotoraks): V tem primeru pride do patološkega kopičenja zraka med notranjo in zunanjo pleuro pljuč, kjer običajno ni zraka. Razlog za to je na primer pokanje pljučnih mešičkov ali poškodba pljuč. Prizadeta pljuča kolabirajo, kar je prepoznavno po nenadnem pojavu bolečine v prsih, ki lahko seva v hrbet. Poleg tega se pogosto razvijejo suh kašelj, bolečine v dihanju in naraščajoča kratka sapa s plitkim dihanjem.
  • Pljučna embolija: Kašelj je lahko tudi znak pljučne embolije, ki je zamašitev krvne žile v pljučih zaradi krvnega strdka. Manjše pljučne embolije včasih ne povzročajo simptomov ali le kratek kašelj. Večji krvni strdki pa povzročajo nenadne simptome, kot so kašelj (po možnosti krvav), težko dihanje, bolečine v prsnem košu, palpitacije, omotica, izguba zavesti in modrikasto obarvanje kože in sluznic.
  • Intersticijske pljučne bolezni: Ta izraz zajema več kot 200 različnih pljučnih bolezni, ki jih povzročajo poškodbe alveolov (zračnih mešičkov). Posledično pride do vnetja in patološkega razraščanja vezivnega tkiva (fibroze) v predelu pljučnega intersticija, to je tanke tkivne stene med alveolami. Intersticijske bolezni pljuč spremljajo težko dihanje pri naporu (dispneja pri naporu) in napadom podoben, suh kašelj.
  • Oslovski kašelj (oslovski kašelj): Oslovski kašelj je huda okužba dihal, ki jo povzročajo bakterije in je zelo nalezljiva. Bolniki trpijo zaradi krčevitih napadov kašlja, ki jim sledi hlastanje po zraku (od tod tudi ime oslovski kašelj).
  • Psevdo-krup: suh, lajajoč kašelj je značilen za to z virusom povezano vnetje zgornjih dihalnih poti. Drugi simptomi vključujejo hripavost, žvižgajoče ali cvileče dihalne zvoke pri vdihu in nič ali le rahlo zvišanje temperature. Lahko se pojavi tudi zasoplost. Psevdokrup je najpogostejši pri majhnih otrocih.
  • Tuberkuloza (uživanje): Tuberkuloza (TBC) je kronična bakterijska nalezljiva bolezen, ki običajno prizadene pljuča, redkeje pa druge telesne organe. Značilni simptomi pljučne tuberkuloze vključujejo trdovraten kašelj, bodisi s (produktiven kašelj) ali brez izpljunka (suh kašelj). V napredovali fazi bolezni se izkašljuje krvav izpljunek (hemoptiza).
  • Cistična fibroza: Pri tej prirojeni presnovni bolezni je moteno izločanje različnih telesnih izločkov, kot sta sluz in znoj. Na primer, v dihalnih poteh se tvori bolj viskozna sluz, ki povzroča vse večjo težko dihanje. Pogosto se razvije tudi kronični kašelj (običajno s tvorbo sluzi, včasih s primesmi krvi).
  • Srčno popuščanje: Pri srčnem popuščanju (srčno popuščanje) srce ne more več oskrbovati telesa z zadostno količino krvi in ​​kisika. Slabost organa lahko prizadene levo stran srca (levostransko srčno popuščanje), desno stran srca (desnostransko srčno popuščanje) ali obe polovici (globalno srčno popuščanje). Tako levostransko kot dvostransko (globalno) srčno popuščanje lahko povzroči kronični suh kašelj, zlasti ponoči (kašelj se poveča, ko ležite).
  • Stranski učinek zdravil: Nekatera zdravila lahko povzročijo kronični suh kašelj kot stranski učinek, ki se pogosto pojavi v napadih. Ta zdravila vključujejo na primer zaviralce ACE in zaviralce beta. Oboje deluje kot zdravilo za srce in ožilje, na primer pri srčnem popuščanju in visokem krvnem tlaku. Poleg tega lahko uporaba protivnetnega kortizona (v obliki pršila) povzroči tudi kašelj.

Kašelj: kronične bolezni

Astma, kronični bronhitis, cistična fibroza – kot je razvidno iz zgornjega seznama, je kašelj lahko tudi simptom različnih kroničnih bolezni.

Kronični kašelj pri otrocih

Pri otrocih je kronični kašelj pogosto posledica:

  • preobčutljivost dihalnih poti po virusni okužbi
  • bronhialna astma
  • vračanje kisle želodčne vsebine v požiralnik (gastroezofagealni refluks) ali vdihavanje želodčne vsebine (pljučna aspiracija)

Redki vzroki kroničnega kašlja pri otrocih so vdihavanje tujkov, cistična fibroza in vnetje najmanjših dihalnih poti v pljučih (bronhiolitis) po virusni okužbi.

Kronični kašelj pri odraslih

Pogosti vzroki kroničnega kašlja pri odraslih vključujejo:

  • kronični bronhitis (posledica kajenja)
  • bronhialna astma
  • Vračanje kisle želodčne vsebine v požiralnik (gastroezofagealni refluks)
  • Prekomerno nastajanje sluzi v nosu in sinusih z odtekanjem sluzi v grlo (»kapanje po nosu«)
  • Levostransko srčno popuščanje (levo srčno popuščanje)

V redkih primerih pri odraslih so za kronični kašelj na primer pljučnica, tuberkuloza, pljučni rak ali jemanje zaviralcev ACE (zdravil za srce in ožilje) ali pa je kronični kašelj psihološke narave.

Kašelj: Zdravljenje

Pri nezapletenem akutnem kašlju zaradi prehlada za lajšanje simptomov običajno zadostujejo splošni ukrepi. Oboleli morajo na primer dovolj piti (npr.: zeliščni čaj, voda), delati parne inhalacije (20 minut pri temperaturi vode 43 °C) in se vzdržati (aktivnega in pasivnega) kajenja.

Zdravila za kašelj

Zdravila proti kašlju se dajejo le, če je to nujno potrebno ali če simptomi močno prizadenejo bolnika (kot je boleč kašelj). Odvisno od potrebe se lahko uporabi ekspektorans ali zaviralec kašlja.

Včasih se takšna zdravila proti kašlju uporabljajo tudi pri hudo napredovalih boleznih, kot je pljučni rak, ko ozdravitev ni več mogoča.

Izkašljevalec za kašelj

Trenutno pa ni dovolj dokazano, da ekspektoransi proti kašlju dejansko pomagajo pri akutnem kašlju v okviru akutne okužbe dihal. V primeru kroničnega bronhitisa ali KOPB lahko zdravila preprečijo poslabšanje simptomov (poslabšanje).

Zaviralci kašlja

Zaviralci kašlja (zaviralci kašlja, antitusiki), kot so kodein, dihidrokodein in dekstrometorfan, se pogosto uporabljajo za zdravljenje bolečega, suhega, dražečega kašlja – to je neproduktivnega kašlja brez izpljunka. Namenjeni so blaženju nuje po kašlju in s tem omogočijo, da si razdražena sluznica v dihalnih poteh opomore. Zaviralce kašlja pogosto dajemo tudi zvečer – z namenom, da bolniku omogočimo nemoten nočni počitek.

Previdnost svetujemo tudi pri antitusikih zaradi možnih stranskih učinkov. Pri nekaterih pripravkih (kot je opiju sorodna snov kodein) obstaja tudi nevarnost zlorabe in odvisnosti; poleg tega lahko zaviralci kašlja povzročijo zaprtje in slabo koncentracijo kot stranska učinka.

Zaradi teh razlogov se antitusiki pogosto obravnavajo kritično in se jih predpisuje le previdno. Bolniki naj se glede možnih stranskih učinkov posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.

Blokatorjev kašlja nikoli ne uporabljajte pri produktivnem kašlju! Z zatiranjem dražljaja za kašelj se sicer sluz v dihalnih poteh ne izkašljuje več, kar lahko ovira dihanje in spodbuja naselitev bakterij v zagozdeni sluzi. Iz istega razloga se za kašelj ne sme sočasno uporabljati ekspektorans (zaviralec kašlja) in zaviralec kašlja.

Antibiotiki

Mimogrede, proti virusnim okužbam dihalnih poti (npr. prehlad, gripa) antibiotiki ne pomagajo.

Homeopatija proti kašlju

Če želite poskusiti homeopatijo za suh kašelj, posezite po Bryonia (za suh dražeč kašelj, glavobol in boleče okončine) ali Drosera (suh, lajajoč kašelj in drgetajoča vročina). Katera jakost homeopatskega zdravila je najprimernejša v vsakem posameznem primeru in kako pripravek pravilno uporabljati, izveste pri izkušenem zdravniku, farmacevtu ali alternativcu.

Koncept homeopatije in njena specifična učinkovitost sta v znanosti sporna in s študijami nista jasno dokazana.

Domača zdravila za kašelj

Dodatna domača zdravila za kašelj vključujejo tople obkladke ali obkladke za prsi in hrbet, kot sta obkladek iz gorčične moke za kašelj v prsih in obkladek iz ingverja za produktivni kašelj. Inhalacija je še en dober nasvet, zlasti v slednjem primeru: globoko vdihavanje toplih hlapov olajša rahljanje zagozdene sluzi v dihalnih poteh.

Še eno preizkušeno domače zdravilo za moteč kašelj je sirup proti kašlju. Sami ga lahko pripravite na primer s čebulo ali redkvicami. Kako to storiti in še več o učinkovitih domačih zdravilih za suh in produktiven kašelj boste izvedeli v članku Domača zdravila za kašelj.

Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa, se ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Kašelj: Kdaj morate k zdravniku?

V naslednjih primerih kašlja morate takoj poiskati zdravniško pomoč:

  • Kašelj z bolečino v prsih
  • Kašelj s kratko sapo (in morda modrikasto obarvanje kože, na primer na ustnicah)
  • Kašelj z visoko vročino
  • Izkašljevanje velike količine krvi (hemoptiza)
  • Kašelj med/po bivanju v državah, kjer je tuberkuloza zelo razširjena
  • Kašelj po stiku s tuberkuloznimi bolniki
  • Kašelj v primeru znanega raka v zgodovini
  • Kašelj pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo, okužbo s HIV ali na imunosupresivnem zdravljenju (zdravljenje, ki zavira imunski sistem)
  • Kašelj pri zelo hudih kadilcih

V naslednjih primerih kašlja morate takoj poiskati zdravniško pomoč:

    Kašelj z bolečino v prsih

  • Kašelj s kratko sapo (in morda modrikasto obarvanje kože, na primer na ustnicah)
  • Kašelj z visoko vročino
  • Izkašljevanje velike količine krvi (hemoptiza)
  • Kašelj med/po bivanju v državah, kjer je tuberkuloza zelo razširjena
  • Kašelj po stiku s tuberkuloznimi bolniki
  • Kašelj v primeru znanega raka v zgodovini

Kašelj pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo, okužbo s HIV ali na imunosupresivnem zdravljenju (zdravljenje, ki zavira imunski sistem)

Kašelj pri zelo hudih kadilcih

  • Bris žrela: Če bi lahko davica povzročila kašelj, zdravnik vzame bris žrela. To se v laboratoriju pregleda na bakterije davice in njihov toksin. Zdravnik lahko vzame tudi bris žrela (ali bris nosu), da ugotovi morebitno okužbo z novim koronavirusom.
  • Pregled sputuma (pregled sputuma): S pregledom sputuma med produktivnim kašljem lahko kot sprožilca kašlja ugotovimo na primer tuberkulozo ali plevritis.
  • Krvni testi: Na primer, zdravnik posebej pogleda število belih krvnih celic (levkocitov), ​​ko na primer razjasni pljučnico. Analiza krvnih plinov (kisik, ogljikov dioksid) lahko pokaže, ali je izmenjava plinov v pljučih motena, kot je to pri astmi in KOPB.
  • Preskus pljučne funkcije: tukaj zdravnik preveri, ali je kašelj posledica zoženja dihalnih poti, kot pri astmi, KOPB ali bronhiektazijah. Na voljo so različne metode preiskave, vključno s spirometrijo in bodypletizmografijo.
  • Bronhoskopija: Pri tem postopku zdravnik skozi sapnik vstavi majhno kamero, pritrjeno na tanko cevko ali vrsto kovinske cevi, da pogleda v pljuča. Ta pregled je indiciran, kadar bi kašelj lahko sprožil zaužit tujek ali pljučni rak. Bronhoskop se lahko uporablja tudi za pridobivanje specifičnih vzorcev izločkov ali tkiva za nadaljnje preiskave.
  • Vbodni test: Ta kožni test se uporablja za razjasnitev alergij. Z uporabo različnih testnih snovi je mogoče ugotoviti, ali na primer pršice, plesni ali nekatera živila povzročajo alergijski kašelj in druge simptome alergije.
  • Test znojenja: uporaben je, če obstaja sum, da je cistična fibroza sprožilec kašlja. Bolezen namreč ne spremeni le sestave sluzi v dihalnih poteh, ampak med drugim tudi znoja.
  • Gastroskopija: Če bi kašelj lahko bil posledica vračanja želodčne vsebine v požiralnik (refluksna bolezen), lahko to ugotovimo z gastroskopijo.
  • Računalniška tomografija (CT): CT se lahko uporablja za ugotavljanje, ali je kašelj na primer posledica kroničnega sinusitisa, pljučnega raka ali pljučne embolije.
  • Ultrazvok srca (ehokardiografija): Ultrazvok srca bo pokazal, ali je za kašljem srčno popuščanje.