Kaj je cepljenje proti tetanusu?
Tetanus povzroča bakterija Clostridium tetani, natančneje njen toksin. Povzročitelj vstopi v človeško telo skozi majhne ali velike rane in proizvaja dva toksina (bakterijska strupa). Eden od teh, tetano-spazmin, je odgovoren za značilne simptome tetanusa. Prava nevarnost torej niso same bakterije, temveč njihov tetanusni toksin.
Aktivno cepivo proti tetanusu
Ravno tu nastopi aktivno cepivo proti tetanusu. Načeloma gre za sam bakterijski toksin, vendar v oslabljeni obliki. Zdravniki nato govorijo o tetanusnem toksoidu. Če ga pacientu vbrizgamo v tem stanju, pride njegov imunski sistem v stik z »lahko različico« toksina in začne proti njemu tvoriti protitelesa.
Ker pa je vbrizgani toksin oslabljen (»razstrupljen«), ne povzroča bolezni. Namesto tega cepivo proti tetanusu izzove učinkovito imunsko zaščito pred nalezljivo boleznijo. Če do dejanske okužbe z nevarnim povzročiteljem pride pozneje, se imunski sistem hitreje odzove in se ubrani predvsem toksinov povzročitelja tetanusa. Cepljena oseba je torej imuna na tetanus in praviloma ne zboli več.
Cepivo proti tetanusu vsebuje »razstrupljeni« toksin povzročitelja (toksoid), zato ga imenujemo tudi toksoidno cepivo.
Pasivno cepljenje proti tetanusu
V nasprotju z aktivnimi cepljenji zdravnik pri pasivnih cepljenjih injicira že pripravljena protitelesa, ki so usmerjena proti tetanospazminu. Ti tako imenovani tetanusni imunoglobulini (tetanusni antitoksin) so pridobljeni iz človeške krvi. Uporabljajo se, kadar ima bolnik odprto poškodbo, vendar ni aktivnega cepljenja. Če prizadeti posamezniki nato prejmejo pasivno cepivo proti tetanusu, to običajno prepreči ali vsaj bistveno ublaži simptome tetanusa.
Vsako cepivo proti tetanusu, pasivno ali aktivno, se injicira v mišico (intramuskularno, im), bodisi na nadlakti ali stegnu. Poleg tega zdravniki pri odprti rani dajo pasivno imunizacijo proti tetanusu v mišice na robovih rane.
Kakšni so neželeni učinki?
Kot pri mnogih drugih zdravilih obstajajo tudi pri imunizaciji proti tetanusu: stranski učinki. Vendar so ti v veliki večini primerov precej redki in neškodljivi. Najpogostejši neželeni učinki vključujejo:
- Začasno nelagodje v prebavnem traktu (slabost, driska)
- Glavobol
- Vročina
- oteklina, rdečina in bolečina na mestu injiciranja
Tako kot pri vseh cepljenjih se takoj po cepljenju proti tetanusu ne smemo lotevati večjih fizičnih naporov, torej vsaj ne opravljati težjega fizičnega dela na isti dan, ne ukvarjati se s športom in se na dan cepljenja po možnosti izogibati tudi alkoholu. . Cepljenje vedno predstavlja določeno obremenitev za telo.
Cepljenje proti tetanusu med nosečnostjo in dojenjem
Cepljenje proti tetanusu med nosečnostjo je po mnenju strokovnjakov varno – tako za mater kot za nerojenega otroka. Če mati še ni prejela osnovnega cepljenja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) celo priporočajo cepljenje čim prej v nosečnosti s tremi odmerki v razmaku dveh in šestih mesecev.
Tudi zdravstveni strokovnjaki ne vidijo ovir za cepljenje proti tetanusu med dojenjem.
Kako se je treba cepiti?
Stalna komisija za cepljenje (STIKO) izrecno priporoča aktivno cepljenje proti tetanusu za ljudi vseh starosti. Načeloma je cepljenje možno kadarkoli, z izjemo hudih bolezni in visoke temperature. To je zato, ker je v teh okoliščinah imunski sistem oslabljen ali že tako zaposlen, da morda ne bo ustvaril zadostne imunske zaščite pred toksinom tetanusa. Lažji prehlad pa ni ovira za cepljenje, kot se pogosto zmotno domneva.
Prvi korak je tako imenovana osnovna imunizacija. Začne se v zgodnjem otroštvu. Cepljenje proti tetanusu običajno opravi zdravnik skupaj z drugimi standardnimi cepivi proti davici, otroški paralizi, oslovskemu kašlju, hepatitisu B in Haemophilusu influenzae tipa b (Hib). Za to tako imenovano šestkratno cepljenje strokovnjaki STIKO trenutno priporočajo shemo cepljenja 2+1 – skupaj tri odmerke cepljenja:
- Od drugega meseca življenja zdravniki injicirajo prvo cepljenje proti tetanusu (ali šestkratno cepljenje).
- Pri štirih mesecih starosti otroci prejmejo drugi odmerek cepiva.
- Pri enajstih mesecih starosti se osnovno cepljenje zaključi s tretjim cepljenjem proti tetanusu.
Vsa cepiva nimajo dovoljenja za skrajšano shemo cepljenja 2+1. Če so le ti na voljo, zdravniki cepijo štirikrat (v drugem, tretjem, četrtem in enajstem mesecu življenja)!
Nedonošenčki (rojeni pred 37. tednom nosečnosti) vedno prejmejo štiri cepljenja proti tetanusu (shema cepljenja 3+1). Poleg zgornjih datumov cepljenja zdravnik cepivo proti tetanusu injicira dodatno v tretjem mesecu življenja – prav tako v okviru sheme šestih cepljenj.
Poživitveno cepljenje proti tetanusu
Prebolela okužba s tetanusom ne zagotavlja trajne imunske zaščite! Cepljenje proti tetanusu je zato še vedno pomembno za ljudi, ki so že preboleli tetanus.
Ne pozabite na booster!
Čeprav osnovna imunizacija povzroči nastanek protiteles, jo je treba v rednih časovnih presledkih osveževati. Če je bilo cepljenje proti tetanusu v otroštvu, se cepilna zaščita osveži s po eno injekcijo v petem do šestem letu življenja ter med devetim in 16. letom življenja. Za ohranitev zaščite s cepivom morajo biti odrasli ponovno cepljeni vsakih deset let po tem.
Davica, oslovski kašelj in tetanus: poživitveno cepljenje v zbirnem paketu
Poživitveno cepljenje v petem letu življenja se daje v kombinaciji s cepljenjem proti davici in cepljenju proti oslovskemu kašlju. Naslednje poživitveno cepljenje za mladostnike zdravniki cepijo kot štirikratno cepljenje proti tetanusu, davici, otroški paralizi in oslovskemu kašlju.
Za odrasle je kombinirano cepljenje proti tetanusu in davici (cepivo Td) najboljše za obnovitveno zaščito vsakih deset let. Strokovnjaki STIKO pa svetujejo, da odrasli enkrat prejmejo trojno kombinacijo cepiva proti tetanusu, davici in oslovskemu kašlju (cepljenje Tdap).
Ali je cepljenje proti tetanusu res koristno?
Tetanus je pogost po vsem svetu, v Nemčiji pa je precej redek. Razlogi za to so včasih dobri bivalni in higienski pogoji, predvsem pa visoka precepljenost proti tetanusu. Toda tudi v tej državi kljub dobri zdravstveni oskrbi še vedno prihaja do smrti. Vendar pa število primerov še naprej upada, ko je cepljenje postalo vse bolj razširjeno – za primerjavo, pred letom 100 je bilo več kot 1970 primerov tetanusa. Ker je povzročitelj skoraj povsod, ostaja cepljenje proti tetanusu edini način za učinkovito zaščito proti okužbi.
Cepljenje proti tetanusu za poškodbe
Kako zdravniki cepijo rano, je po eni strani odvisno od statusa cepljenja obolele osebe. Po drugi strani pa igrajo vlogo rane. Za čiste in manjše poškodbe velja naslednje:
- Posamezniki brez cepljenja proti tetanusu ali z nejasnim statusom cepljenja: sočasno cepljenje proti tetanusu, tj. cepljenje z aktivnim cepivom proti tetanusu in pasivno imunizacijo
- Posamezniki z nepopolnim nizom cepljenja ali zadnjim poživitvenim cepljenjem proti tetanusu pred več kot desetimi leti: samo aktivna imunizacija
- Posamezniki z vsaj tremi odmerki cepiva ali obnovitvenim cepljenjem v zadnjih desetih letih: cepljenje proti tetanusu ni potrebno
- Osebe brez cepljenja proti tetanusu, z nejasnim cepilnim statusom ali manj kot tremi predhodnimi odmerki cepljenja: Sočasno cepljenje (aktivno + pasivno cepljenje proti tetanusu).
- Osebe z vsaj tremi cepljenji in enim poživitvenim cepljenjem v zadnjih petih letih: cepljenje ni potrebno
- Posamezniki z vsaj tremi cepljenji in enim poživitvenim cepljenjem pred več kot petimi leti: aktivno cepljenje proti tetanusu
Pri sočasnem cepljenju zdravniki vbrizgajo pasivno in aktivno imunizacijo v različne mišice. Cepiva proti tetanusu se dajejo v obliki kombiniranih cepiv.
