Kronične rane: definicija
Rana, ki se ne zaceli več kot štiri tedne, je opisana kot kronična. Slabo celjenje ran je pogosto posledica motnje krvnega obtoka, imunske pomanjkljivosti ali sladkorne bolezni. Pogosta kronična rana je preležanina (dekubitus) ali razjeda na nogi (ulcus cruris).
Akutna rana, ki ni pravilno oskrbljena, lahko postane tudi kronična. Celjenje ran poslabšata tudi kajenje ali debelost. Bolnike v vsakdanjem življenju pogosto precej omejujejo kronične rane, številni obiski pri zdravniku pa lahko obremenijo tudi njihovo psiho. Če vzroka ne odpravimo, je malo možnosti za ozdravitev. Zato je treba poleg optimalne oskrbe rane čim bolje zdraviti tudi osnovno bolezen!
Kronične rane: Čiščenje in boj proti okužbam
Uničena kožna pregrada spodbuja vstop patogenov. Kronične rane so zato še posebej izpostavljene tveganju kontaminacije in okužbe. Zato njihovo zdravljenje vključuje skrbno čiščenje, na primer z medicinskimi raztopinami za namakanje.
Če je rana okužena z bakterijami, je poleg čiščenja rane potrebna tudi antibiotična terapija. To se običajno daje preko venskega dostopa, lahko pa tudi v obliki tablet.
Kronične rane: Obloge za rane
Ker kroničnih ran ni mogoče zapreti, dokler so okužene, jih je treba varno pokriti. Na ta način lahko zdravnik prepreči nove okužbe in izsušitev robov rane. Pravilna obloga ima pomembno vlogo pri oskrbi rane.
Razlikujemo med neaktivnimi oblogami za rane, ki samo absorbirajo izločke iz rane, interaktivnimi oblogami za rane, ki aktivno podpirajo proces celjenja, in bioaktivnimi oblogami za rane, na primer kožnimi presadki.
Neaktivne obloge za rane so zelo vpojne, kar lahko tudi izsuši rano. Imajo tudi veliko pomanjkljivost, da se pogosto prilepijo na ležišče rane, zaradi česar jih je težko in boleče odstraniti. Obloge iz gaze je treba zato namočiti v fiziološko raztopino in pokriti z nepremočljivo folijo. Pri menjavi obloge obstaja velika nevarnost, da se z njo odtrga novonastalo tkivo.
Kronične rane: Spremljevalni ukrepi za podporo celjenju ran
Poleg zdravljenja osnovne bolezni in oskrbe rane se uporabljajo različni fizikalni postopki. Namenjeni so pospešitvi procesa celjenja. Eden od primerov je pogosto uporabljena vakuumska tesnilna masa: v odprto rano je nameščena goba s sistemom podtlaka, ki ima naslednje učinke:
- Zmanjšanje površine rane
- Izboljšana perfuzija tkiv
- Zaščita pred patogeni
- Odstranjevanje izločkov iz rane in krvi
Terapija celega telesa v tlačni komori (hiperbarična kisikova terapija) pozitivno vpliva tudi na kronične rane, predvsem diabetičnega stopala. Pri tem postopku pacient diha čisti kisik v tlačni komori.
Kronične rane: Zdravljenje bolečine
Kronične rane običajno spremljajo hude bolečine, ki bolnikom povzročajo veliko fizičnega in čustvenega trpljenja. Ustrezna protibolečinska terapija je zato pomemben del oskrbe rane. Blago bolečino lahko zdravimo na primer z lokalnimi anestetičnimi mazili, hujšo bolečino pa s sistemsko učinkovito terapijo (protibolečinska zdravila, injekcije ali infuzije). Včasih je poleg lečečega zdravnika vključen tudi usposobljen protibolečinski terapevt.
