Kratek pregled
- Tipični simptomi: Prekomerni ugriz, ki zahteva zdravljenje, prepoznamo po tem, da zgornji sprednji zobje močno štrlijo čez spodnje sprednje zobe. Prekomerni ugriz lahko vpliva na žvečenje, izgovorjavo in videz obraza.
- Vzroki: Prekomerni ugrizi so lahko dedni ali posledica navad, kot je sesanje palca ali dude, zaradi izgube zob ali razlike v rasti čeljusti.
- Zdravljenje: Zdravljenje se razlikuje glede na resnost in starost posameznika. Možni so ortodontski ukrepi, kot so naramnice, snemljivi aparati, funkcionalni aparati in puljenje zoba. V hujših primerih je včasih potrebna oralna operacija.
- Pregled: Diagnoza pregriza poteka v zobni ordinaciji. Vključuje temeljito anamnezo, klinični pregled, fotografske slike, rentgenske posnetke in odtise zob.
- Prognoza: Prognoza je odvisna od več dejavnikov: resnosti okluzije, starosti (otroci, mladostniki ali odrasli), izbrane metode zdravljenja in tega, kako dosledno prizadeta oseba izvaja terapijo in nosi na primer snemljive naramnice. Pravočasno in ustrezno zdravljenje izboljša prognozo in zmanjša tveganje za zaplete.
Overbite: Opis
Pri pregrizu, ki zahteva zdravljenje, zgornji sprednji zobje štrlijo preveč čez spodnje sprednje zobe. Ta malokluzija se lahko pojavi, ko razmerje med zgornjo in spodnjo čeljustjo ni pravilno: ali je zgornja čeljust preveč razvita v primerjavi s spodnjo čeljustjo ali pa je spodnja čeljust prešibko razvita. Včasih so tudi zgornji zobje zrasli preveč naprej glede na spodnje zobe. V zobozdravstvu se pregrizni ugriz imenuje tudi »kotni razred II« ali »distalni ugriz«.
Kotna klasifikacija je klasifikacijski sistem, ki se uporablja za beleženje malokluzij zob in čeljusti. Kotni razred I opisuje neopazen nevtralen ugriz, ko zgornji in spodnji zobje pravilno zagrizejo drug v drugega.
Obstajata dve glavni vrsti pregriza: pri pregrezitvi so zgornji sekalci predaleč naprej. To pomeni, da se zdravi horizontalna vrzel med zgornjimi in spodnjimi sprednjimi zobmi. Pri pregrizu zgornji sekalci preveč pokrivajo spodnje zobe. V tem primeru se zdravi navpični položaj zgornjih in spodnjih zob glede na drugega. To se imenuje tudi globok ugriz.
Prekomerni ugriz: zdravljenje
Zdravimo pregriz, da popravimo nepravilnosti zob in čeljusti ter se izognemo morebitnim zapletom. Glede na resnost ugriza in starost pacienta so na voljo različne metode zdravljenja:
Ortodontsko zdravljenje: najpogosteje se pregriz zdravi z naramnicami. Ciljno pritiskajo na zobe in jih postopoma spravijo v pravilen položaj.
Snemni aparati: V nekaterih primerih se uporabljajo snemni ortodontski aparati, da se zobje postavijo v želeni položaj. Pogost primer so "alignerji", ki so prozorne opornice, ki se namestijo na zobe.
Funkcionalni aparati: aparati, kot je twin-block aparat ali bionator, vplivajo na rast in položaj čeljusti ter tako korigirajo pregriz. Primerne so predvsem za otroke in mladostnike, ki še rastejo.
Puljenje zoba: če je čeljust premajhna ali so zobje preveč stisnjeni, je včasih potrebno izpuliti zob ali celo več zob, da se popravi pregriz.
Operacija čeljusti: Pri odraslih ali v hujših primerih je včasih potrebna operacija čeljusti. Kirurg med operacijo spremeni položaj čeljusti, da popravi neusklajenost.
Prekomerni ugriz: simptomi
Prekomerni ugriz ima veliko možnih učinkov. Naslednji simptomi so značilni za malokluzijo in kažejo, kakšne posledice ima lahko pregriz. Če pregriza ne zdravimo, lahko pride do številnih zapletov.
Opazen položaj zob: Zgornji sekalci v opazni meri prekrivajo spodnje sekalce. Ta pregriz je jasno viden.
Težave pri žvečenju: Prekomerni ugriz ovira pravilno stikanje zob pri žvečenju, kar povzroča težave ali bolečino.
Težave z izgovorjavo: v nekaterih primerih prekomerni ugriz moti pravilno izgovorjavo besed ali povzroči motnje v tvorbi zvoka, kot je šepljanje.
Poškodba zob in dlesni: Nezdravljen pregriz včasih povzroči, da spodnji sekalci zadenejo dlesni neposredno za zgornjimi sekalci, kar povzroči poškodbo ali recesijo dlesni.
Težave z dlesnimi in kostmi: prekomerni ugriz povzroči močan pritisk na dlesni in čeljustno kost. To lahko privede do bolezni dlesni ali izgube kosti.
Obraba in gniloba zob: neenakomeren pritisk na zobe pogosto povzroči povečano obrabo in večje tveganje za gnilobo zob.
Videz: Prekomerni ugriz vpliva na videz obraza. Prizadeti so nezadovoljni z lastnim videzom, kar vpliva na samozavest in kakovost življenja.
Prekomerni ugriz: vzroki in dejavniki tveganja
Prekomerni ugriz nastane zaradi kombinacije dednih (genetskih) in pridobljenih dejavnikov. Glavni vzroki so:
Genetika: dednost ima pomembno vlogo pri razvoju pregriza, saj sta velikost in oblika čeljustnih kosti in zob genetsko določeni. Če ima starš prevelik ugriz, obstaja večja verjetnost, da bo takšno deformacijo razvil tudi otrok.
Navade: Določene navade, imenovane »navade«, v zgodnjem otroštvu prispevajo k razvoju prekomernega ugriza, kot je dolgotrajno sesanje palca, dude ali stekleničke. Te navade pritiskajo na rastoče zobe in čeljust, kar povzroča nepravilno poravnavo.
Suvanje jezika: Ko jezik med požiranjem ali govorjenjem pritiska na sprednje zobe, povzroča stalni pritisk na zobe. Zaradi tega se premikajo naprej.
Slaba zobna higiena: slaba ustna higiena, neredni zobozdravniški pregledi in neustrezna ortodontska nega lahko povzročijo tudi premikanje ali razmik zob. To prispeva k razvoju malokluzij.
Različna rast čeljusti: če čeljusti rastejo različno hitro, pride do pregriza, ko zgornja čeljust štrli dlje od spodnje čeljusti.
Prekomerni ugriz: pregled in diagnoza
Diagnoza prekomernega ugriza se začne s temeljitim pregledom. V zobni ali ortodontski ordinaciji se oceni stanje zob, dlesni in čeljusti. Diagnostični postopek vključuje več korakov:
Zdravstvena anamneza: zobozdravnik ali ortodont zbere informacije o pacientovi zdravstveni in zobozdravstveni anamnezi ter o možnih dejavnikih tveganja in simptomih, ki lahko kažejo na prekomerni ugriz.
Klinični pregled: Zobje, dlesni in čeljusti se nato pregledajo, da se odkrijejo znaki prekomernega ugriza ali druge zobne napake. To vključuje preverjanje okluzije, stičišče zgornjih in spodnjih zob ter merjenje stopnje pregriza.
Fotografije: Fotografije lahko uporabite za dokumentiranje poteka zdravljenja. Omogočajo natančnejšo oceno estetskih učinkov pregriza. Obraz je fotografiran z nevtralnim in nasmejanim izrazom.
Zobni odtisi: S pomočjo odtisov dobimo natančen tridimenzionalni model položaja zob. Ta model pomaga načrtovati ustrezno zdravljenje za odpravo pregriza.
Zbrane podatke analiziramo za izdelavo individualnega načrta zdravljenja. Na ta način lahko popravimo pregriz in se izognemo kasnejšim zapletom.
Prekomerni ugriz: potek in prognoza
Prognoza je odvisna od več dejavnikov: resnosti malokluzije, starosti prizadete osebe in metode zdravljenja. Na splošno se rezultati izboljšajo, če se zdravljenje predgriza začne zgodaj in pacient tesno sodeluje z zobozdravnikom ali ortodontom. Ob pravočasnem in strokovnem zdravljenju pregriza lahko okluzijo uspešno odpravimo. To pomaga izboljšati delovanje, estetiko in splošno dobro počutje pri otrocih in odraslih.
Resnost: Blage primere prekomernega ugriza je mogoče zdraviti v krajšem času in z manj zapletenimi metodami. Pri izrazitejših malokluzijah je treba pričakovati daljše obdobje zdravljenja, ker je korekcija kompleksnejša.
Način zdravljenja: Izbrana terapija vpliva na prognozo. Individualno in strokovno izvedena obravnava uspešno odpravi pregriz in zmanjša tveganje za zaplete.
Skladnost: Skladnost ali adherenca se nanaša na pripravljenost bolnikov, da upoštevajo zdravnikova navodila. Dosledno nošenje naramnic ali snemnih aparatov igra odločilno vlogo pri poteku zdravljenja. Dobro sodelovanje med bolnikom in zdravnikom poveča možnosti za uspeh.
Naknadna oskrba: Če je bil pregriz uspešno odpravljen, se to preveri na nadaljnjih pregledih. Včasih se na notranjo stran zob prilepi tako imenovani retainer. To je tanka kovinska žica, ki preprečuje, da bi se zobje ponovno premaknili, na primer, ko ni več treba nositi zobnega aparata. Na ta način lahko rezultate ohranimo trajno.
