Kratek pregled
- Vzroki: motnje mišljenja, običajno zaradi duševne ali nevrološke bolezni, npr. depresije, obsesivno-kompulzivne motnje, demence in drugih
- Kdaj k zdravniku? Če miselno motnjo opazi prizadeta oseba sama ali zunanji ljudje
- Diagnoza: anamneza (anamneza), psihološki testi in vprašalniki
- Zdravljenje: Zdravljenje osnovnega vzroka, bolezni ali motnji primerna zdravila in psihoterapevtske metode
- Preventiva: zgodnja diagnoza in terapija za zmanjšanje tveganja napredovanja duševne bolezni
Kaj je vztrajnost?
Pri vztrajanju se prizadeta oseba drži misli, besednih zvez, vprašanj in besed, ki so bile prej uporabljene, a so v novem kontekstu nesmiselne.
Njihove misli enolično, monotono krožijo okoli ene in iste miselne vsebine. Pacient jo ponavlja stereotipno, ker je ne more miselno dokončati. Prehod z ene misli na drugo je moten.
Perseveracija je ena od formalnih miselnih motenj. Gre za motnje miselnega in govornega procesa. Drugi primeri formalnih miselnih motenj so upočasnjeno razmišljanje, neologizmi in raztegljivost.
Vztrajnost: vzroki
Depresivni sindrom je izraz, ki se uporablja za opis stanja depresije in zmanjšane motivacije. Razvije se na primer v primerih depresije, stresa in prilagoditvenih motenj ali v kontekstu drugih bolezni, kot sta srčno popuščanje ali visok krvni tlak.
Za afektivno (bipolarno) motnjo je značilno ponavljajoče se pojavljanje depresivnih in maničnih faz.
Perseveracijo pogosto opazimo tudi v okviru demence, na primer. Izraz demenca se nanaša na nenehno zmanjševanje duševnih sposobnosti.
Vztrajnost včasih opazimo tudi pri bolnikih z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Ta duševna motnja se kaže v obliki obsesivnih misli in kompulzivnih dejanj.
Vztrajnost: kdaj k zdravniku?
Priporočljivo je, da obiščete zdravnika, če opazite, da ste vi ali kdo od vaših bližnjih obsedeni z monotonimi mislimi in besedami in se te misli nenehno ponavljajo, čeprav v trenutnem kontekstu nimajo smisla.
Perseveracija: preiskave in diagnoza
Da bi zdravnik perseveraciji prišel do dna, najprej opravi anamnezo: zbere vse pomembne informacije o pojavu perseveracije, povpraša o drugih simptomih in težavah ter povpraša o morebitnih predhodnih ali osnovnih boleznih.
Naslednji korak v preiskavi perseveracije je, da zdravnik opravi psihopatološko oceno (znano tudi kot psihiatrična ali psihološka ocena). Zdravnik poskuša podrobneje identificirati duševno motnjo, ki je v ozadju perseveracije.
Za to bo pregledal pacientov videz (npr. urejen, neurejen, zanemarjen itd.), njegovo vedenje in splošno psihično stanje. Postavlja posebna vprašanja o določenih simptomih, kot so kompulzivno vedenje, halucinacije, depresivno razpoloženje ali težave z orientacijo.
Glede na domnevno diagnozo se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, na primer nekateri psihološki testi.
Vztrajanje: zdravljenje
Pri bolnikih s perseveracijami je terapija usmerjena v zdravljenje osnovnega vzroka, kot je depresivni sindrom ali obsesivno-kompulzivna motnja. Med drugim se za posamezno bolezen uporabljajo ustrezna zdravila in psihoterapevtski postopki.
Vztrajanje: preprečevanje
Ni posebnega ukrepa, ki bi lahko preprečil vztrajnost. Praviloma gre za izraz hude duševne ali nevrološke bolezni. Če jih ne zdravimo, obstaja nevarnost, da se duševne bolezni poslabšajo in predstavljajo določena tveganja za prizadete.
