Kratek pregled
- Vzroki: npr. duševna preobremenjenost, stres, motnje spanja, pomanjkanje hranil, premalo gibanja, motnje krvnega obtoka, osnovne bolezni, kot so alergije, demenca, oslabelost ledvic (ledvična insuficienca), anoreksija, nizek krvni tlak, hipotiroidizem, ADHD
- Pomanjkanje koncentracije pri otrocih: pogosto prepoznavno po neprevidnih napakah (npr. pri aritmetičnih težavah) ali lahki motnji
- Kaj pomaga pri slabi koncentraciji? Odvisno od vzroka, npr. redni odmori za počitek, redni vzorci spanja, več gibanja, uravnotežena prehrana, sprostitvene tehnike, zdravljenje osnovne bolezni (npr. jemanje ščitničnih hormonov za hipotiroidizem)
Slaba koncentracija: vzroki in možne bolezni
Izraza pomanjkanje koncentracije in motnja koncentracije opisujeta zmanjšano sposobnost osebe, da se osredotoči na določeno nalogo v daljšem časovnem obdobju. Osebe, ki se ne morejo pravilno osredotočiti, zlahka zamotijo zunanji dražljaji – njihove misli hitro begajo.
Pomanjkanje koncentracije je lahko začasno in neškodljivo ali pa kaže na (resno) bolezen. Najpomembnejši vzroki za slabo koncentracijo vključujejo
Nezdrav življenjski slog
Pomanjkanje spanja ali motnje spanja: ljudje, ki spijo premalo, se čez dan običajno spopadajo s slabo koncentracijo. To je zato, ker pomanjkanje spanja med drugim zmanjša aktivnost določenih predelov možganov, ki nadzorujejo pozornost.
Nepravilna ali neustrezna prehrana: Možgani za optimalno delovanje potrebujejo dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov in vode. Če ogljikove hidrate uživamo neredno ali premalo (npr. pri anoreksiji), se to odraža tudi v nihanju sladkorja v krvi. Ti povzročajo padec zmogljivosti in slabo koncentracijo. Pomanjkanje drugih hranil (kot so vitamini skupine B, železo, magnezij) lahko tudi poslabša koncentracijo.
Pomanjkanje gibanja: Včasih je premajhna telesna aktivnost razlog za slabo koncentracijo. Tisti, ki se veliko gibljejo, pa poskrbijo za boljšo prekrvavitev telesa – in s tem za boljšo oskrbo možganov s kisikom.
Alkoholni odtegnitveni sindrom: Težave s koncentracijo ter motorični in notranji nemir so pogosti simptomi odtegnitvenega alkohola.
Menopavza
Nekatere ženske v menopavzi trpijo za tako imenovano "možgansko meglo": razvijejo kognitivne težave, kot so težave s koncentracijo ali pozabljivost.
Različne bolezni
Motena možganska cirkulacija: To lahko povzroči pomanjkanje kisika in hranil ter povzroči slabo koncentracijo. Pogost vzrok za pomanjkanje krvnega obtoka v možganih je "kalcifikacija" (arterioskleroza) možganskih žil.
Demenca: Bolezni demence, kot je Alzheimerjeva bolezen, so povezane z oslabljenim spominom, orientacijo in koncentracijo – na primer, ko možgani niso več pravilno oskrbljeni s krvjo, možganske celice odmrejo ali pa se v možganih odlagajo beljakovine.
Motnja pomanjkanja pozornosti brez (ADD) ali s hiperaktivnostjo (ADHD): Poleg otrok lahko za ADD ali ADHD trpijo tudi odrasli. Prizadeti imajo med drugim motnje koncentracije, saj so moteni regulacijski krogi v možganih, ki nadzorujejo pozornost.
Nizek krvni tlak: Motnje koncentracije so tipični simptomi hipotenzije, saj je pretok krvi v možgane zmanjšan. Pomanjkanje zmogljivosti, utrujenost, palpitacije ter mrzle roke in noge lahko kažejo tudi na nizek krvni tlak.
Druge bolezni: Slaba koncentracija je lahko spremljajoč simptom drugih bolezni, kot so hipotiroidizem, oslabelost ledvic, depresija in hiperglikemija.
Zdravila proti raku
Kot stranski učinek lahko ta zdravila sprožijo motnje mišljenja in koncentracije. Zdravniki temu pravijo "kemomožgani". Razlog za ta neželeni učinek še ni popolnoma pojasnjen.
Slaba koncentracija: kaj lahko pomaga?
V mnogih primerih lahko glede slabe koncentracije nekaj naredite sami. Naslednji nasveti lahko pomagajo tako otrokom kot odraslim:
Zdrav življenjski slog
Jejte uravnoteženo in raznoliko prehrano, da boste svojim možganom zagotovili vsa hranila, ki jih potrebujejo. To preprečuje slabo koncentracijo zaradi podhranjenosti.
Pijte dovolj: Popijte približno 1.5 do XNUMX litra tekočine na dan. Najboljša je voda, mineralna voda in (nesladkan) čaj. »Žejni« možgani ne morejo delovati optimalno, kar spodbuja slabo koncentracijo.
Poživila uživajte zmerno: ne uživajte preveč kofeina, nikotina in alkohola.
Redni odmori za počitek: poskrbite, da si lahko telo in um občasno opomoreta – še posebej, če sta stres in preobremenjenost možna vzroka za slabo koncentracijo. Priporočljivi so na primer sprehodi na svežem zraku.
Sprostitvene tehnike: Sprostitvene metode, kot so avtogeni trening, meditacija ali progresivna mišična sprostitev, lahko pomagajo pri stresu in napornem vsakdanu ter težavah s spanjem, ki jih povzroča živčnost.
Zmerna poraba medijev: Omejite porabo medijev (TV, računalnik, pametni telefon itd.) in prekomernega zvoka (stereo sistem, slušalke itd.). Če se morajo možgani spopadati s preveč zunanjimi dražljaji, se vse težje zberejo.
Brez pomirjeval ali stimulansov: Izogibajte se takim zdravilom, če je mogoče.
Masaže in vaje
Masaža ušes: koncentracijo lahko poskusite povečati tudi z masažo ušes, da spodbudite krvni obtok. Če želite to narediti, eno minuto močno gnetite ušesne školjke s konicami prstov. Nato pobožajte ušesne školjke proti ušesnim mečicam.
Dihalne vaje: Naslednjo vajo lahko naredite večkrat na dan, da izboljšate koncentracijo in zmanjšate stres: Sedite vzravnano, stopala pa položite eno ob drugo na tla. Roke položite na stegna, zaprite oči in večkrat počasi globoko vdihnite in izdihnite.
Komplementarne metode zdravljenja
Zdravilne rastline: izvlečke iz korenine ginsenga na primer pogosto uporabljamo pri stanjih izčrpanosti in blagih motenj koncentracije v srednji in visoki starosti. Izvlečki ginka naj bi izboljševali prekrvavitev možganov, zato jih priporočajo pri slabi koncentraciji kot posledici Alzheimerjeve bolezni ali slabi prekrvavitvi možganov.
Eterična olja: vonj nekaterih eteričnih olj naj bi prav tako spodbujal koncentracijo. Primerna so na primer olja sivke, bergamotke in rožmarina. Svetujemo pa previdnost, če ste nagnjeni k alergijam!
Homeopatska zdravila: Homeopatija ima tudi različna zdravila za zdravljenje motenj koncentracije, kot so Avena sativa D3 (slaba zmogljivost in izčrpanost), Kalium phosphoricum D6 (proti pozabljivosti) in Aethusa cynapium D6 (proti slabi koncentraciji). Upoštevajte pa, da sta koncept homeopatije in njena specifična učinkovitost v znanosti sporna in s študijami nista jasno dokazana.
Če vaša nezbranost traja dlje časa in se ne izboljša ali celo poslabša, se posvetujte z zdravnikom!
Slaba koncentracija pri otrocih
Preobremenjenost in stres: celo otroci lahko trpijo zaradi tega, na primer zaradi visokih zahtev v šoli, tesnega programa prostega časa ali prepirov v družini. Vztrajna preobremenjenost se pri mladostnikih kaže v obliki bolečin v trebuhu, glavobolih, utrujenosti ali težavah s koncentracijo. Prekomerni stres lahko sproži tudi (šolsko) tesnobo in nervozo.
Pomanjkanje spanja ali hranil: Zadostno spanje in vnos vseh pomembnih hranil s hrano sta predpogoj za koncentracijo otrok. Če primanjkuje enega ali obeh, so ena od posledic težave s koncentracijo.
Preveč časa pred zaslonom: Študije kažejo, da so otroci, ki veliko časa preživijo na elektronskih medijih, bolj nagnjeni k težavam s koncentracijo.
ADHD: Če pomanjkanje koncentracije spremljata impulzivnost in hiperaktivnost, je lahko osnovni vzrok ADHD (motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo). Redkejša motnja pozornosti brez hiperaktivnosti (ADD) lahko povzroči tudi slabo koncentracijo.
Fizični vzroki: Včasih so motnje koncentracije pri otrocih posledica pomanjkanja gibanja, okužb (kot so prehladi ali gripa), intolerance ali alergij, na primer.
Pomanjkanje koncentracije: kdaj k zdravniku?
Če se vam zdi pomanjkanje koncentracije skrajno neprijetno ali celo ogrožajoče, obiščite zdravnika. Enako velja, če se težave s koncentracijo pojavijo nenadoma, jih ni mogoče razložiti (npr. zaradi nenavadno visoke stopnje stresa) ali se poslabšajo.
Zdravnik mora preveriti tudi pogosto in nepojasnjeno pomanjkanje koncentracije pri otrocih.
Slaba koncentracija: pregled
Zdravnik se s pacientom najprej podrobno pogovori o njegovi anamnezi (anamnezi). Telesni pregled in morebiti druge preiskavne metode lahko pomagajo razjasniti organski vzrok za pomanjkanje koncentracije.
Zdravnik lahko na primer opravi preiskave krvi (če sumi na pomanjkanje železa, oslabelost ledvic ali hipotiroidizem) ali meritve krvnega tlaka (če sumi na nizek krvni tlak) ali uporabi slikovne tehnike (če sumi na arteriosklerozo ali demenco).
Če je za pomanjkanjem koncentracije prikrita bolezen, jo bo zdravnik zdravil. To običajno izboljša tudi sposobnost koncentracije.
