Kaj je revmatoidni faktor?
Revmatoidni faktor je tako imenovano avtoprotitelo. To so obrambne snovi imunskega sistema, ki napadejo lastna tkiva telesa in tako lahko sprožijo bolezen (avtoimunska bolezen). Kot že ime pove, imajo revmatoidni dejavniki vlogo predvsem pri avtoimunskem revmatizmu.
Revmatoidni faktorji napadejo določene dele (odsek Fc) drugih protiteles – namreč imunoglobulina G. So torej praktično protitelesa proti protitelesom.
Glede na zgradbo se revmatoidni faktorji – tako kot vsa protitelesa (imunoglobulini) – delijo v različne razrede. Sem spadajo na primer imunoglobulin M (IgM), imunoglobulin A (IgA) in imunoglobulin G (IgG). Ugotovljeni revmatoidni faktorji praviloma spadajo v razred IgM (RF-IgM ali RhF-IgM).
Kdaj določite revmatoidni faktor?
Zdravnik določi revmatoidne faktorje ob sumu na revmatsko obolenje – predvsem revmatoidni artritis. Vendar le pozitiven rezultat testa ni dovolj za diagnozo. RF ni zelo specifična laboratorijska vrednost – lahko je povišan pri različnih revmatskih boleznih, pa tudi pri nerevmatskih boleznih ali pri zdravih posameznikih.
Za preiskavo zdravnik pacientu vzame vzorec krvi. Revmatoidni faktor se običajno meri v krvnem serumu. Laboratorijski zdravniki lahko uporabljajo različne tehnike za odkrivanje (npr. ELISA, radioimunski test). Odvisno od metode merjenja veljajo različne mejne vrednosti, ki jih, če so presežene, imenujemo povišan revmatoidni faktor.
Kdaj je revmatoidni faktor povišan?
Revmatoidni faktor je le eden od številnih parametrov, ki se uporabljajo za diagnosticiranje bolezni.
Revmatoidni faktor pri revmatizmu
Poleg revmatoidnega artritisa je test na revmatoidni faktor lahko pozitiven tudi pri drugih revmatskih obolenjih, torej daje povišane vrednosti. Sem sodijo na primer naslednje bolezni (delež bolnikov s pozitivnim revmatoidnim faktorjem je prikazan v oklepaju):
- Krioglobulinemija: oblika vaskularnega vnetja (50 do 100 odstotkov)
- Sjögrenov sindrom (70 do 95 odstotkov)
- Sistemski eritematozni lupus (15 do 35 odstotkov)
- Mešane kolagenoze: klinična slika s simptomi različnih avtoimunskih bolezni vezivnega tkiva, kot so sistemski eritematozni lupus, skleroderma in polimiozitis ter Raynaudov sindrom (50 do 60 odstotkov)
- Skleroderma (sistemska skleroza): skupni izraz za avtoimunske bolezni, povezane z otrdelostjo vezivnega tkiva (20 do 30 odstotkov)
- Juvenilni kronični artritis (10 do 15 odstotkov)
- Polimiozitis in dermatomiozitis (5 do 10 odstotkov)
Drugi vzroki
- Ciroza jeter
- Kronično vnetje jeter (kronični hepatitis)
- Kronične vnetne pljučne bolezni
- Vnetje notranje ovojnice srca (endokarditis)
- Tuberkuloza
- Salmoneloza
- Sarkoidoza
- Sifilis
- Akutne okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti (npr. mononukleoza, malarija)
- Maligni tumorji
- Po transfuziji krvi
- Po cepljenju
- Po kemoterapiji ali radioterapiji
Nenazadnje je revmatoidni faktor zaznaven pri približno petih odstotkih zdravih ljudi – brez vrednosti bolezni. Predvsem v starejših letih je veliko sicer zdravih ljudi RF-pozitivnih (približno deset odstotkov starejših od 60 let).
Povišan revmatoidni faktor brez simptomov nima pomena.
