Cepljenje proti ošpicam: postopek in stranski učinki

Cepljenje proti ošpicam: kdaj je dano?

Cepljenje proti ošpicam je zelo pomembno, saj lahko bolezen povzroči resne zaplete, kot so vnetje srednjega ušesa, pljuč ali možganov. Čeprav so takšni zapleti redki, so lahko resni in celo usodni. Za zaplete ošpic so še posebej dovzetni otroci, mlajši od pet let, in odrasli, starejši od 20 let.

  • Dojenčki in majhni otroci (osnovna imunizacija v prvih dveh letih življenja).
  • Odrasli, rojeni po letu 1970, če niso bili cepljeni proti ošpicam ali so bili cepljeni samo enkrat v otroštvu ali imajo nejasen cepilni status

Predpisi po Zakonu o varstvu pred ošpicami

Priporočila STIKO o cepljenju je s 1. marcem 2020 dopolnil Zakon o varstvu pred ošpicami, ki predpisuje obvezno cepljenje proti ošpicam v določenih primerih:

Zakon o varstvu pred ošpicami velja tudi za mladostnike, ki obiskujejo šolo, vzgojno-izobraževalni zavod ali drug javni zavod, kjer se pretežno skrbi za mladoletnike. Tako kot pri otrocih je treba dokazati, da so bili dvakrat cepljeni proti ošpicam ali da imajo zadostno imunost zaradi prebolelih ošpic.

Vsi otroci oziroma mladostniki in odrasli, rojeni po letu 1970, ki so že bili v varstvu ali delu v javnih ustanovah na presečni dan 1. marca 2020, morajo najkasneje do 31. julija 2021 predložiti dokazilo o cepljenju ali imunosti proti ošpicam.

Poleg tega morajo po zakonu o varstvu pred ošpicami prosilci za azil in begunci štiri tedne po sprejemu v zavetišče predložiti dokazilo o zaščiti pred cepljenjem proti ošpicam.

Kaj je cilj obveznega cepljenja?

Z obveznim cepljenjem želimo v prihodnje čim bolj preprečiti izbruhe ošpic. S tem so še posebej zaščiteni dojenčki, ki običajno niso cepljeni do enega leta starosti, vendar se pri njih sorazmerno pogosto pojavijo usodni zapleti. Poleg tega ljudje, katerih imunski sistem ne ustvari zadostne zaščite.

Cepljenje proti ošpicam: kdaj se ne sme cepiti?

Na splošno se cepljenje proti ošpicam ne sme izvajati v naslednjih primerih:

  • Med nosečnostjo (glejte tudi spodnje opombe)
  • V primeru akutne vročine (> 38.5 stopinj Celzija) ali druge hude, akutne bolezni
  • V primeru preobčutljivosti na eno od sestavin cepiva

Cepivo proti ošpicam

Cepivo proti ošpicam je tako imenovano živo cepivo. Vsebuje oslabljene povzročitelje bolezni, ki se niso več sposobni razmnoževati (oslabljeni virusi ošpic). Kljub temu se imunski sistem nanj odzove s tvorbo specifičnih protiteles. Zaradi tega je cepljenje proti ošpicam tako imenovano aktivno cepljenje (v nasprotju s pasivnim cepljenjem, pri katerem se vbrizgajo že pripravljena protitelesa, npr. proti tetanusu).

Nič več enega cepiva proti ošpicam

Od leta 2018 v EU ni na voljo enotnega cepiva (enotnega cepiva) proti ošpicam. Na voljo so le kombinirana cepiva – bodisi cepivo MMR (kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam) bodisi cepivo MMRV (dodatno ščiti pred noricami, tj. povzročitelji noric).

Poleg tega so se kombinirana cepiva izkazala za enako učinkovita in sprejemljiva kot posamezna cepiva.

Tudi če ima nekdo že imunost na katero od bolezni ošpic, mumpsa, rdečk ali noric (MMRV) (npr. zaradi prebolele bolezni), se lahko daje kombinirano cepivo – ni povečanega tveganja za stranske učinke.

Cepljenje proti ošpicam: nosečnost in dojenje

Po cepljenju proti ošpicam se je treba štiri tedne izogibati nosečnosti!

Če pride do nosečnosti ali če je zdravnik cepil, ker nosečnost še ni znana, splav ni potreben. Več sto zabeleženih cepljenj med nosečnostjo ali malo pred njo ni pokazalo povečanega tveganja za malformacije otroka.

Cepljenje proti ošpicam: kako pogosto se cepimo?

Splošno priporočilo cepljenja za odrasle, rojene po letu 1970, ki nimajo zadostne imunosti proti ošpicam, je enkratno cepljenje proti ošpicam.

Odrasli, rojeni po letu 1970, ki delajo v zdravstvenih ali patronažnih ustanovah, morajo biti v skladu z Zakonom o varstvu pred ošpicami vsaj dvakrat cepljeni proti ošpicam ali predložiti dokaz o obstoječi imunski zaščiti, na primer zaradi prebolele bolezni!

Cepljenje proti ošpicam: Kako poteka?

Otroci in mladostniki, ki so bili kot dojenčki cepljeni le z enim odmerkom ali nobenega cepljenja, morajo biti cepljeni proti ošpicam čim prej: manjkajoči drugi odmerek cepljenja se opravi ali pa se opravi popolna osnovna imunizacija z dvema odmerkoma cepiva v razmaku najmanj štirih tednov.

  • Pri delu v zdravstveni ustanovi ali v skupnosti sta potrebni dve cepljenji proti ošpicam, če ni dokazov o prebolevanju ošpic.
  • Za vse druge odrasle osebe, rojene po letu 1970 z neustrezno imunostjo proti ošpicam, se priporoča enkratno cepljenje proti ošpicam.

Kje se vbrizga cepivo?

Cepljenje proti ošpicam: neželeni učinki

Tako kot vsako cepljenje in vsa druga zdravila lahko tudi cepljenje proti ošpicam – ali natančneje cepljenje MMR ali MMRV – povzroči neželene učinke, tudi če se na splošno dobro prenaša. Pri redkih cepljenih osebah se v dneh po cepljenju pojavijo lokalne reakcije na mestu injiciranja, kot so rdečina, bolečina in oteklina. Občasno opazimo otekanje bezgavk v bližini mesta injiciranja.

Občasno se razvije blago otekanje parotidne žleze. Redko se pojavi blago otekanje testisov ali nelagodje v sklepih (slednje je prednostno pri mladostnikih in odraslih).

Zelo redki neželeni učinki cepljenja proti ošpicam (ali cepljenja MMR ali MMRV) so alergijske reakcije in dolgotrajno vnetje sklepov.

Dojenčki in majhni otroci imajo lahko redko febrilne krče kot del povišane temperature. Ti običajno nimajo posledic. Tveganje za febrilne napade je nekoliko večje, če zdravniki za prvo cepljenje namesto cepiva MMR uporabijo cepivo MMRV. Zato zdravniki pogosto izberejo cepivo MMR za prvo cepljenje in dajo cepivo proti noricam na drugem mestu telesa. Naslednje cepljenje lahko nato brez težav opravite s cepivom MMRV.

Dva do pet od 100 cepljenih oseb en do štiri tedne po cepljenju zboli za tako imenovanimi cepilnimi ošpicami: te po videzu spominjajo na prave ošpice, to je: pri obolelih se pojavi šibek ošpicam podoben izpuščaj, ki ga pogosto spremlja povišana telesna temperatura. .

Brez avtizma zaradi cepljenja MMR!

Študija, objavljena leta 1998 z dvanajstimi udeleženci, je dolgo vznemirjala prebivalstvo – in ga deloma še danes: Študija je domnevala možno povezavo med cepljenjem proti MMR in avtizmom.

Je pa medtem znano, da so bili takrat objavljeni zavestno lažni in izmišljeni rezultati – odgovorni zdravnik je v Veliki Britaniji izgubil zdravniško licenco, objavljena študija pa je bila v celoti preklicana.

Kako dolgo traja cepljenje proti ošpicam?

Strokovnjaki predvidevajo, da učinek popolne osnovne imunizacije – dvakratnega cepljenja proti ošpicam – traja vse življenje. Možno je, da se količina določenih protiteles (imunoglobulina G ali krajše IgG) proti virusom ošpic v krvi cepljene osebe sčasoma zmanjša. Po dosedanjih spoznanjih pa to ne vpliva na cepilno zaščito.

Ali potrebujem poživitveno cepljenje proti ošpicam?

Zaenkrat pa nič ne kaže, da bo to vplivalo na precepljenost prebivalstva proti ošpicam. Po dosedanjih spoznanjih torej ni treba obnoviti cepljenja proti ošpicam.

Ošpice kljub cepljenju

Poleg zgoraj omenjenih ošpic iz cepiva lahko ljudje v redkih primerih po dvakratnem cepljenju zbolijo tudi za »pravimi« ošpicami. Glede na vzrok za to zdravniki razlikujejo med primarnim in sekundarnim neuspehom cepljenja.

V primeru neuspešnega primarnega cepljenja cepljenje proti ošpicam ne razvije želenega zaščitnega učinka od samega začetka. Pri približno enem do dveh odstotkih cepljenih dvojno cepljenje proti ošpicam ne deluje. To pomeni, da obolele osebe ne tvorijo dovolj protiteles proti virusom ošpic.

Pri dojenčkih je lahko tudi posledica materinih protiteles. Ti krožijo v otrokovi krvi in ​​tako lahko vplivajo na cepivo proti ošpicam. Posledično v redkih primerih ni mogoče vzpostaviti zaščite s cepivom.

Nepravilno shranjevanje ali dajanje cepiva lahko povzroči tudi neuspeh primarnega cepiva.

Neuspeh sekundarnega cepljenja

Cepljenje proti ošpicam po izpostavitvi

Strokovnjaki to postekspozicijsko aktivno cepljenje priporočajo vsem prizadetim osebam, starejšim od devet mesecev. V posameznih primerih je možno tudi zgodnejše cepljenje »off-label« izven dovoljenega območja – v starosti od šest do osem mesecev. Prizadeti otroci bi morali pozneje še vedno prejeti običajni dve cepivi proti ošpicam. To je edini način, da se običajno varno doseže zaščita s cepivom.

Cepljenje proti ošpicam

Pasivno cepljenje po izpostavitvi

Nosečnice in dojenčki, mlajši od šest mesecev, lahko prejmejo tudi pasivno imunizacijo kot preventivni ukrep po morebitni okužbi z ošpicami. To je zato, ker aktivno cepljenje proti ošpicam ni dovoljeno med nosečnostjo (ni živih cepiv!) in ni odobreno za otroke, mlajše od šest mesecev.

Po pasivni imunizaciji (dajanje imunoglobulina) kasnejše cepljenje MMR ali MMRV ni varno učinkovito približno osem mesecev!

Nadaljne informacije