Kratek pregled
- Potek bolezni in prognoza: Običajno zelo dobra z opredeljivimi tumorji izključno v predelu jajčnikov; slabe možnosti ozdravitve v končni fazi in v primeru metastaz (okužba organov izven trebušne votline)
- Zdravljenje: operacija z odstranitvijo jajčnikov, jajcevodov, maternice, široke trebušne mreže, lahko tudi delov črevesja, slepiča ali bezgavk; kemoterapija, redko radioterapija
- Vzroki in dejavniki tveganja: Večinoma neznani; tveganje povečano zaradi genetskih dejavnikov, nagnjenosti, številnih ženskih ciklusov, določenih okoljskih dejavnikov; tveganje nižje zaradi kontracepcije in nosečnosti
- Diagnoza: palpacija trebuha, ultrazvok, računalniška tomografija in/ali magnetna resonanca, cistoskopija ali rektoskopija, krvni test, vzorec tkiva
Kaj je rak jajčnikov?
Zdravniki razlikujejo med različnimi vrstami tumorjev pri raku jajčnikov, odvisno od tkivnih celic, iz katerih je tumor nastal.
Epitelijski tumorji tvorijo večino tumorjev pri raku jajčnikov in se razvijejo iz celic najvišje celične plasti jajčnikov (epitelija). Primer je Brennerjev tumor, ki je običajno benigen in prizadene ženske po menopavzi. Redko je ta tumor maligni. Druge oblike, kot sta serozni cistadenokarcinom ali mucinozni karcinom, so očitno maligne.
Zarodni stromalni tumorji tvorijo skupino različnih tumorjev, ki se razvijejo iz embrionalnih zarodnih linij oziroma celic spolnih žlez. Tudi tu obstajajo benigne in maligne oblike. Skupina čistih stromalnih tumorjev je pretežno benigna.
Čisti tumorji zarodne linije vključujejo na primer granuloznocelične tumorje (GCT), za katere velja, da so nizko maligni. Skupina mešanih zarodnih stromalnih tumorjev vključuje tumorje Sertoli-Leydigovih celic in zarodni stromalni tumor NOS. Na podlagi tkivnih sprememb jih ni mogoče jasno razvrstiti.
Maligni rak jajčnikov hitro tvori hčerinske tumorje, tako imenovane metastaze. Ti se širijo predvsem v trebušno votlino in peritoneum. Jetra, pljuča, poprsnica ali bezgavke pa so včasih prizadete tudi preko krvnih in limfnih kanalov.
Rak jajčnikov: stadije
Bolezen poteka v štirih fazah, ki so razvrščene po tako imenovani klasifikaciji FIGO (Fédération Internationale de Gynécologie et dʼObstétrique):
- FIGO I: Zgodnja faza. Rak jajčnikov prizadene samo tkivo jajčnikov (prizadet je en ali oba jajčnika).
- FIGO II: Tumor se je že razširil v medenico.
- FIGO III: rak je metastaziral v peritonej (peritonealna karcinomatoza) ali v bezgavke.
- FIGO IV: Zelo napredna stopnja. Tumorsko tkivo je že zunaj trebušne votline (npr. oddaljene metastaze v pljučih, tja pridejo po krvnem obtoku ali limfnem sistemu).
Rak jajčnikov prizadene predvsem starejše ženske po menopavzi. Po podatkih Inštituta Roberta Kocha (RKI) je povprečna starost nastopa 69 let. Rak jajčnikov se redko pojavi pred 40. letom starosti. Rak jajčnikov je drugi najpogostejši rak ženskih reproduktivnih organov takoj za rakom dojke. Tveganje za nastanek malignega tumorja na jajčnikih je 1.3 odstotka (zboli ena od 76 žensk).
Drugi tumorji jajčnikov
V jajčnikih se pojavijo tudi tumorji, ki niso posledica degeneracije celic jajčnikov – kot so hčerinski tumorji drugih vrst raka. Ti vključujejo Krukenbergov tumor, ki se razvije kot sekundarni tumor raka želodca.
Rak jajčnikov: simptomi
Vse pomembno o značilnih znakih raka jajčnikov si lahko preberete v članku Rak jajčnikov – simptomi.
Kako napreduje rak jajčnikov in kako dolgo lahko preživimo?
V mnogih primerih se tumor razvije neopazno brez zgodnjih simptomov, zato je težko reči, kako hitro raste rak jajčnikov. Ta vrsta tumorja se običajno diagnosticira šele v napredni fazi.
Če se je rak že razširil na trebuh, so možnosti za ozdravitev slabe. V končni fazi je rak jajčnikov pogosto prizadel celotno telo. Organi zunaj trebušne votline, kot so jetra in pljuča, potem vsebujejo tudi metastaze. Na tej stopnji je povprečna pričakovana življenjska doba le 14 mesecev. Pri bolnicah z napredovalim rakom jajčnikov se bolezen po končani terapiji pogosto ponovi.
Na splošno ima rak jajčnikov najslabšo prognozo od vseh ginekoloških rakov.
Kakšna je terapija za raka jajčnikov?
Zdravljenje raka jajčnikov vključuje dva glavna postopka: operacijo in kemoterapijo. V večini primerov zdravnik bolnika zdravi s kombinacijo obeh. Kateri terapevtski postopek se uporabi, je odvisno od stopnje tumorja.
Surgery
Operacija služi tudi za diagnostične namene. Zdravnik ima možnost pregledati celotno trebušno votlino za metastaze. Če so na primer prisotne izrazito povečane bezgavke, običajno vzame vzorce tkiva za nadaljnjo preiskavo.
Kemoterapija
Operaciji običajno sledi kemoterapija. Zdravljenje je namenjeno preprečevanju nadaljnjega razvoja tumorskih žarišč, ki morda niso bila odstranjena ali niso bila popolnoma odstranjena. Zdravila (citostatiki) bodisi delujejo na celotno telo ali pa se lahko dovajajo posebej v trebušno votlino. Ubijajo rakave celice. Najbolj učinkovita proti raku jajčnikov so zdravila, ki vsebujejo platino, kot je karboplatin, ki se daje v kombinaciji z drugimi zdravili, kot je paklitaksel.
Obstajajo dodatna zdravila, ki posebej vplivajo na določene značilnosti tumorja, da pomagajo pri delovanju kemoterapije. Snovi, ki zavirajo nastajanje novih krvnih žil, na primer poslabšajo oskrbo tumorja s kisikom in hranili ter s tem upočasnijo njegovo rast.
Če je tumor na jajčniku odkrit zelo zgodaj, kemoterapija morda ne bo potrebna.
Kaj sproži raka jajčnikov?
Tako kot skoraj vsaka vrsta raka se tudi rak jajčnikov razvije iz celic, ki nenadzorovano rastejo; v tem primeru so to tkivne celice jajčnikov. V kasnejši fazi tumor nato tvori metastaze, ki se razširijo na okoliško tkivo, kot je trebušna votlina. Ni natančno znano, zakaj celice degenerirajo. Vendar se zdi, da imajo genetski dejavniki vlogo, ker se rak jajčnikov pojavlja v družinah in se nekatere genetske spremembe (mutacije) pogosteje pojavljajo pri bolnicah z rakom.
Poleg tega ima število ženskih menstrualnih ciklov pomembno vlogo pri razvoju bolezni. Ženske s pozno prvo menstruacijo in zgodnjim nastopom menopavze imajo zato manj možnosti za razvoj tumorja jajčnikov. To velja tudi za ženske, ki so bile enkrat ali večkrat noseče ali so dlje časa neprekinjeno uporabljale hormonsko kontracepcijo.
Genetski in okoljski dejavniki
Ženske, katerih sorodniki v prvem kolenu so imeli raka dojk ali jajčnikov, imajo povečano tveganje za nastanek bolezni. Vlogo lahko igrajo tudi škodljivi vplivi okolja in nezdrava prehrana. Obstajajo dokazi, da prekomerna telesna teža (debelost) poveča tveganje za nastanek bolezni.
Kako se diagnosticira rak jajčnikov?
Prvi pokazatelj tumorja jajčnika je palpacija trebušne stene in ženskih reproduktivnih organov. Običajno sledi ultrazvočni pregled (sonografija) predela trebuha in nožnice. To zagotavlja informacije o velikosti, lokaciji in stanju rakavih tumorjev. Morda je že mogoče oceniti, ali je tumor benigen ali maligni.
V kolikšni meri je bolezen že razširjena, lahko ugotovimo s pomočjo računalniške tomografije ali magnetne resonance (CT/MRI). Ti postopki pomagajo odkriti metastaze v prsih ali trebušni votlini.
Če obstaja sum, da je tumor že prizadel mehur ali danko, bo podala podatke cistoskopija ali rektoskopija.
Dokončna diagnoza je možna šele po pregledu vzorca tkiva (biopsija), ki ga zdravnik najprej kirurško odvzame.
Za raka jajčnikov ni zakonsko predpisanega preventivnega pregleda. Redni ginekološki pregledi in vaginalni ultrazvok kot del presejanja raka lahko pomagajo odkriti raka v zgodnji fazi. Razpravlja se tudi o tem, ali bo krvni test v kombinaciji z ultrazvokom postal standardni postopek za zagotavljanje zgodnjih znakov raka jajčnikov.
