Prva pomoč pri vročinskem udaru in vročinskem kolapsu

Kratek pregled

  • Kaj storiti v primeru vročinskega udara in toplotne izčrpanosti? Prizadeto osebo umaknite s toplote/sonca, položite (z dvignjenimi nogami), ohladite (npr. z vlažnimi krpami), dajte tekočino, če prizadeta oseba ne bruha; položite v položaj za reševanje, če je nezavesten; oživljati, če preneha dihati
  • Vročinski udar in toplotna izčrpanost – tveganja: vključno z zaspanostjo, slabostjo, bruhanjem, kolapsom krvnega obtoka z nezavestjo
  • Kdaj k zdravniku? Ker se lahko stanje s toplotnim udarom hitro poslabša, vedno pokličite urgentnega zdravnika. V primeru toplotne izčrpanosti je potreben zdravnik, če se simptomi poslabšajo in/ali prizadeta oseba postane nezavestna.

Pozor!

  • Nikoli ne puščajte ljudi s (sumljivim) vročinskim udarom ali toplotno izčrpanostjo. Zlasti pri vročinskem udaru se lahko stanje prizadete osebe nenadoma poslabša!
  • Nikoli ne nanašajte hladilnih/ledenih obkladkov za znižanje telesne temperature neposredno na kožo prizadete osebe, ampak vedno s krpo vmes (nevarnost ozeblin!).
  • Ne dajajte prizadetim osebam piti alkohola.

Toplotni udar in toplotna izčrpanost: kaj storiti?

V obeh primerih morate hitro reagirati. Prva pomoč pa je še posebej pomembna pri vročinskem udaru, saj lahko stanje prizadetega hitro ogrozi življenje.

Vročinski udar: kaj storiti?

  • klasični vročinski udar: Povzroča ga ekstremna vročina in prizadene predvsem starejše ljudi.
  • Vročinski udar zaradi naporov: Pojavi se lahko med intenzivno telesno aktivnostjo v visoki vročini (npr. intenziven šport na vroč poletni dan ali težko delo v plavžih) pri ljudeh vseh starosti.

V obeh primerih toplotne kapi je prva pomoč naslednja:

  1. Pojdite v senco: prizadeto osebo umaknite s sonca in po možnosti na hladno, da se telo ohladi.
  2. Šok položaj pri polni zavesti: Zavestno osebo postavite v šok položaj – tj. na hrbet z dvignjenimi nogami. S tem se izboljša prekrvavitev možganov (ta se lahko zmanjša v primeru toplotnega udara zaradi nizkega krvnega tlaka).
  3. Stabilen bočni položaj, če je nezavesten: Če bolnik po vročinski kapi izgubi zavest, preverite dihanje in utrip. Če sta prisotna oba, ju postavite v položaj za dvigovanje.
  4. Zrahljajte oblačila: Odprite vsa tesna oblačila (npr. ovratnik srajce, kravato, pas itd.).
  5. Mlačne pijače: Če je prizadeta oseba pri zavesti, ne čuti slabosti in ne bruha, ji dajte požirke mlačne (ne mrzle!) tekočine (npr. vode, blagega soka, čaja). To naj bi nadomestilo izgubo tekočine zaradi potenja, značilnega za vročinski udar. V primeru slabosti in bruhanja pa ne dajajte tekočine – obstaja nevarnost, da se prizadeta oseba zaduši (aspiracija).
  6. Oživljanje: Če poškodovanec preneha dihati, takoj začnite z oživljanjem. To nadaljujte, dokler ne prispe zdravnik nujne medicinske pomoči ali dokler žrtev spet ne diha sama.

Toplotna izčrpanost: kaj storiti?

Toplotna izčrpanost je posledica močnega potenja pri visokih temperaturah. Če se hkrati popije premalo, telo izgubi veliko tekočine in soli (elektrolitov). To močno obremeni krvožilni sistem – možne posledice so kolaps krvnega obtoka in nezavest. Telesna aktivnost v vročem vremenu poveča tveganje za toplotno izčrpanost.

Prva pomoč je naslednja:

  • Umaknite se iz vročine: prizadeto osebo umaknite iz vročine.
  • Položaj za šok: prizadeto osebo položite na hrbet in ji postavite noge višje od srca.
  • Pijače, ki vsebujejo elektrolite: prizadeti osebi dajte veliko tekočine z minerali (pod pogojem, da ne bruha). To naj bi nadomestilo izgubo tekočine in elektrolitov. Primerna je na primer voda, mineralna voda ali čaj z malo soli (cca. 1 čajna žlička kuhinjske soli na liter) ali juha (bujon).

Otroci s toplotnim udarom ali toplotno izčrpanostjo

Ukrepi prve pomoči za otroke s toplotnim udarom ali toplotno izčrpanostjo so načeloma enaki kot za odrasle. Pomembno je vedeti, da so otroci še posebej izpostavljeni tveganju za vročinski udar in toplotno izčrpanost (predvsem dojenčki). To je zato, ker njihova telesa še ne morejo uravnavati svoje temperature tako učinkovito kot odrasli. Poleg tega veliko otrok med igro in pohajkovanjem ne razmišlja dovolj o zaščiti pred soncem in pitju.

Zato poskrbite, da si vaši otroci redno vzamejo odmore za pijačo in sprostitev v senci ali v zaprtih prostorih. Če pride do toplotnega udara ali toplotne izčrpanosti, pokličite rešilca ​​(zlasti če sumite na toplotni udar) in izvedite zgoraj navedene ukrepe prve pomoči (otroka prestavite v senčen, hladen prostor, znižajte telesno temperaturo z vlažnimi obkladki ipd.). .

Toplotni udar in toplotna izčrpanost: simptomi in tveganja

Simptomi vročinskega udara so odvisni od resnosti:

  • Telesna temperatura nad 40 stopinj Celzija
  • omotica
  • glavobol
  • Slabost, bruhanje
  • dezorientacija
  • Nizek krvni tlak
  • pospešen srčni utrip
  • pospešeno dihanje
  • mišični krči
  • motnje zavesti, kot je zaspanost ali celo nezavest

Zaradi toplotnega udara lahko zaradi zastajanja vode otečejo možgani – nastane smrtno nevaren možganski edem. Če torej simptomov vročinske kapi ne prepoznamo in ne zdravimo pravočasno, lahko prizadeta oseba umre v kratkem času!

Podobno kot pri vročinski kapi tudi toplotna izčrpanost povzroča simptome, kot so glavoboli, omotica, slabost, pospešen utrip in nizek krvni tlak. Koža obolele osebe pa ni suha, ampak vlažna – prizadeta oseba se močno poti.

Velika izguba tekočine zaradi potenja zmanjša volumen krvi. Krvne žile se nato zožijo, tako da se tisti organi, ki potrebujejo veliko kisika (npr. možgani, ledvice), še naprej oskrbujejo. Zaradi tega so roke in noge slabše prekrvavljene: videti so hladne, blede in prepotene.

Simptomi pri otrocih

Toplotni udar in toplotna izčrpanost: kdaj k zdravniku?

V primeru toplotne izčrpanosti morate poklicati (nujnega) zdravnika, če se simptomi poslabšajo ali oseba izgubi zavest.

V primeru vročinskega udara (ali suma na vročinski udar) morate vedno takoj poklicati urgentnega zdravnika. Hitro lahko postane življenjsko nevarno za prizadetega! Zato jih je treba zdraviti in spremljati v bolnišnici.

Toplotni udar in toplotna izčrpanost: pregledi pri zdravniku

Zdravnik običajno precej hitro prepozna vročinsko izčrpanost in vročinski udar – na podlagi simptomov in podatkov iz prvega posveta (zdravstvena anamneza). Med tem posvetom bo zdravnik bolnika ali spremljevalce povprašal o prejšnjem stanju. Na primer, ali je bolnik telovadil v ekstremni vročini ali na žgočem soncu tik pred pojavom simptomov? Ali je nosil topla oblačila, ki so spodbujala kopičenje toplote? Vprašanja o kakršnih koli osnovnih boleznih so prav tako del razgovora o zdravstveni anamnezi.

Po razgovoru sledi fizični pregled. Posebej pomembni so telesna temperatura, krvni tlak in srčni utrip. Zdravniku pomagajo pri nadaljnji oceni bolnikovega stanja in resnosti vročinske bolezni.

Zdravnik lahko preveri delovanje bolnikovih možganov s preprostimi nevrološkimi testi. To je še posebej potrebno v primeru (sumljivega) toplotnega udara. Na primer, zdravnik s preprostimi vprašanji preveri, ali se bolnik zna orientirati glede časa in kraja. Preizkuša tudi reflekse možganskega debla, na primer zenični refleks.

Običajno so potrebni dodatni pregledi, zlasti v primeru vročinskega udara:

Krvni testi pokažejo, ali je zaradi toplotnega udara prišlo do pomanjkanja ali presežka določenih soli (elektrolitov) v krvi. Zdravljenje je neposredno odvisno od teh rezultatov – hudo spremembo ravnovesja elektrolitov je treba zdraviti takoj. Določene krvne vrednosti lahko kažejo tudi na poškodbe pomembnih organov (jetra, ledvice, srce) zaradi toplotnega šoka.

Za izključitev drugih vzrokov za kolaps krvnega obtoka lahko zdravnik opravi elektrokardiogram (EKG). To lahko razkrije tudi kakršno koli srčno aritmijo, ki je lahko posledica hudega pomanjkanja soli in tekočine med vročinskim udarom.

Če zdravnik sumi na možganski edem kot posledico vročinskega udara, so za razjasnitev potrebni slikovni postopki. Ti vključujejo slikanje z magnetno resonanco (MRI) in računalniško tomografijo (CT).

V primeru toplotne izčrpanosti je treba čim prej odpraviti nastalo pomanjkanje tekočine in elektrolitov. Pomagalo bo pitje veliko tekočine. Če je potrebno, lahko zdravnik bolniku da tudi infuzijo. Hitro nadomeščanje tekočine in soli stabilizira cirkulacijo. Po nekaj dneh počitka in spočitosti se večina ljudi spet počuti popolnoma dobro.

Zdravljenje vročinske kapi je treba vedno izvajati v bolnišnici, v hujših primerih celo na oddelku za intenzivno nego. Prvi korak je stabilizacija bolnikovega krvnega obtoka z dajanjem infuzij. Poleg tega močno povišano telesno temperaturo znižamo s hladilnimi ukrepi. Na primer, bolnika lahko potopimo v hladno vodo, če so njegove vitalne funkcije (kot sta dihanje in cirkulacija) stabilne.

Odvisno od resnosti lahko vročinska kap zahteva nadaljnje zdravljenje, na primer dajanje zdravil proti epileptičnim napadom.

Kako dolgo traja vročinski udar, je odvisno od njegove resnosti. Z zgodnjim zdravljenjem lahko simptomi popustijo in izginejo po nekaj urah. Vendar se lahko prizadeti še nekaj časa po tem počutijo šibke. Zato je priporočljivo nekaj dni počivati, tudi da se izognete ponovitvi.

Večina prizadetih preživi vročinski udar in toplotno izčrpanost brez trajnih poškodb.

Če želite preprečiti vročinski udar in vročinsko izčrpanost, morate najprej vedeti, kdo je še posebej dovzeten za tovrstna vročinska obolenja. V prvi vrsti so to ljudje, pri katerih lastna regulacija telesne temperature še ni ali ni več v celoti učinkovita. To vključuje dojenčke, (majhne) otroke in starejše ljudi. Povečano tveganje so tudi ljudje, ki preživijo dalj časa v zaprtih in slabo prezračenih prostorih ali tam delajo. To velja na primer za nekatere poklicne skupine (delavci v rudarstvu ali kovinskopredelovalni industriji, savna mojstri itd.).

Poleg tega fizična aktivnost na žgočem soncu poveča verjetnost vročinskega udara in toplotne izčrpanosti. To na primer vpliva na gradbenike cest. Ogroženi so tudi športniki, ki trenirajo ali tekmujejo na močni sončni svetlobi ali v vročem in vlažnem zraku.

Najpomembnejši nasveti za preprečevanje vročinskega udara in toplotne izčrpanosti so torej:

  • Izogibajte se dolgotrajni izpostavljenosti visokim temperaturam. Poiščite hladen, senčen prostor, zlasti v času kosila.
  • Poskusite se dolgo časa izogibati neposredni sončni svetlobi. Na soncu nosite klobuk.
  • Kot športnik ne bi smeli trenirati v opoldanski vročini, ampak po možnosti v jutranjih ali večernih urah.
  • V vročem vremenu nosite ohlapna oblačila, ki dihajo.
  • Pri visokih temperaturah se izogibajte alkoholu in težkim obrokom.
  • Otrokov ne puščajte samih v avtu, ki je dlje časa parkiran na soncu.
  • Poskrbite, da si vaš otrok v vročem vremenu vzame redne odmore za pitje in počitek v senci.

Upoštevajte regionalna vročinska opozorila, ki jih je izdala nemška meteorološka služba. To je še posebej pomembno, če ste dovzetni za vročinski udar in toplotno izčrpanost ali imate otroke.