Kako deluje apomorfin
Apomorfin posnema nevrotransmiter dopamin v centralnem živčnem sistemu in se veže na njegova priklopna mesta (receptorje). Na ta način učinkovina posreduje učinke, značilne za dopamin.
Parkinsonova bolezen:
Pri Parkinsonovi bolezni postopoma odmirajo živčne celice, ki proizvajajo in izločajo dopamin. Uporaba apomorfina je torej lahko koristna. Vendar se učinkovina običajno uporablja šele, ko so izčrpane terapevtske možnosti z manj stranskimi učinki.
Sem spadajo agonisti dopamina, ki jih bolje prenašajo, in učinkovina L-dopa, predhodna snov dopamina, ki jo telo lahko pretvori v dopamin. Terapija z L-dopo se lahko izvaja v povprečju približno deset let, preden se pojavijo tako imenovani on-off fenomeni.
Tako kot doslej se daje stalna količina L-dope, vendar učinkovitost drastično niha – en dan zdravilo deluje dobro, naslednji dan skoraj nič. Ta nihanja postanejo izrazitejša, dokler na neki točki L-dopa ni komaj učinkovita. Na tej točki se lahko začne zdravljenje z apomorfinom, ki včasih velja za zadnjo možnost zdravljenja.
Za diagnosticiranje Parkinsonove bolezni se včasih uporablja tako imenovani apomorfinski test. Pri tem testu bolniku vbrizgamo zdravilno učinkovino, da ugotovimo, ali je mogoče ublažiti motnje gibanja, značilne za to bolezen.
Erektilna disfunkcija:
Med zdravljenjem Parkinsonove bolezni z apomorfinom so po naključju ugotovili, da lahko bolniki z motnjami potence ponovno dosežejo erekcijo. Posledično se je zdravilna učinkovina nekaj let tržila tudi kot zdravilo za motnje potence. Vendar so bili zaradi nezadostne prodaje omenjeni pripravki ponovno umaknjeni s trga.
Emetično:
V urgentni medicini in veterini se apomorfin poleg tega uporablja kot zanesljivo sredstvo za povzročanje bruhanja (emetik) – vendar zunaj njegove odobritve (»off-label use«).
Čeprav je apomorfin kemično derivat morfija, nima analgetičnih ali drugih učinkov, ki bi jih pričakovali od derivata morfija.
Vnos, razgradnja in izločanje
Apomorfin se običajno injicira, kar mu omogoča zelo hiter vstop v sistemski obtok. Posledično njegov učinek običajno nastopi v manj kot desetih minutah. Učinkovina se nato hitro razgradi (delno v jetrih) in izloči skozi ledvice. Čas, po katerem polovica apomorfina ponovno zapusti telo (razpolovna doba), je približno pol ure.
Kdaj se uporablja apomorfin?
Apomorfin je uradno odobren za naslednje indikacije:
- Zdravljenje motoričnih nihanj (fenomen »on-off«) pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, ki jih ni mogoče ustrezno nadzorovati s peroralnimi antiparkinsoniki.
Uporaba pri motnjah potence ali kot emetik je lahko z razpoložljivimi pripravki izven obsega dovoljenja za promet (»off-label use«) ali z uvoženimi končnimi zdravili.
Trajanje uporabe je odvisno od osnovne bolezni.
Kako se uporablja apomorfin
Pripravki apomorfina, ki so na voljo v Nemčiji, Avstriji in Švici, so primerni samo za injiciranje ali infundiranje (tudi za kontinuirano infundiranje s pomočjo črpalke). Za ta namen so na voljo napolnjene injekcijske brizge in napolnjeni injekcijski peresniki (podobni insulinskim injekcijskim peresnikom), tako da si lahko bolniki po navodilih zdravnika tudi sami injicirajo učinkovino.
Na začetku je treba določiti individualno primerno doziranje: načeloma je to lahko en do sto miligramov apomorfina na dan; povprečje je od 3 do 30 miligramov na dan. V enem odmerku pa se ne sme dati več kot deset miligramov učinkovine.
Poleg tega se običajno daje drugo sredstvo (običajno domperidon) za zatiranje hude slabosti (stranski učinek apomorfina).
Uporaba apomorfina pri motnjah potence je običajno v obliki podjezične tablete. To je tableta, ki jo damo pod jezik, kjer se hitro raztopi. Pri tej obliki jemanja se želeni učinek pojavi dovolj hitro, stranskih učinkov pa je običajno zelo malo.
Kakšni so stranski učinki apomorfina?
Pri enem od desetih do stotih bolnikov se pojavijo stranski učinki v obliki zmedenosti, halucinacij, sedacije, zaspanosti, omotice, omotice, pogostega zehanja, slabosti, bruhanja in reakcij na mestu injiciranja, kot so rdečina, občutljivost, srbenje in bolečina.
Občasno se pojavijo poškodbe kože na mestu injiciranja, izpuščaji, oteženo dihanje, padec krvnega tlaka pri vstajanju iz ležečega ali sedečega položaja, motnje gibanja in slabokrvnost.
Kaj je treba upoštevati pri uporabi apomorfina?
Kontraindikacije
Apomorfina se ne sme uporabljati pri:
- Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli sestavino zdravila.
- oslabljen nadzor dihanja (depresija dihanja)
- Demenca
- Psihoza
- Motnje v delovanju jeter
- Bolniki, ki se na dajanje L-dope odzovejo z "obdobjem vklopa", tj. z motnjami gibanja (diskinezije) ali nehoteno krčenje mišic (distonije)
Interakcije
Med zdravljenjem z apomorfinom ne smemo jemati učinkovin proti psihozam in shizofreniji (antipsihotikov). Ti delujejo kot antagonisti dopamina, torej v nasprotni smeri kot apomorfin. Pri sočasni uporabi torej lahko domnevamo, da vsaj ena učinkovina ni dovolj učinkovita.
Antihipertenzivna zdravila imajo lahko povečan antihipertenzivni učinek, če se uporabljajo sočasno z apomorfinom.
Sredstev, ki upočasnjujejo prevajanje impulzov v srcu (natančneje: podaljšujejo t.i. interval QT), ne smemo kombinirati z apomorfinom, saj lahko povzročijo življenjsko nevarne srčne aritmije. Primeri so nekatera zdravila proti depresiji (amitriptilin, citalopram, fluoksetin), antibiotiki (ciprofloksacin, azitromicin, metronidazol) in zdravila proti glivičnim okužbam (flukonazol, ketokonazol).
Starostna omejitev
Apomorfin je kontraindiciran pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let.
Nosečnost in dojenje
Podatkov o uporabi apomorfina pri nosečnicah ni. Vsaj v študijah na živalih ni bilo znakov ogrožanja in škodovanja plodnosti (strupenost za razmnoževanje). Ker pa teh rezultatov ni enostavno prenesti na ljudi, je po strokovnih informacijah priporočljivo, da se apomorfin ne uporablja pri nosečnicah.
Ni znano, ali apomorfin prehaja v materino mleko. Tveganja za dojene otroke torej ni mogoče izključiti. Strokovnjaki zato priporočajo, da se lečeči zdravnik in mati skupaj odločita, ali je treba zdravljenje nadaljevati (lahko med dojenjem) ali prekiniti.
Kako dobiti zdravilo z apomorfinom
Pripravki, ki vsebujejo učinkovino apomorfin, se v Nemčiji, Avstriji in Švici izdajajo na recept v vseh odmerkih in farmacevtskih oblikah.
Kako dolgo je apomorfin znan?
Že leta 1869 sta kemika Augustus Matthiessen in Charles Wright uspela pridobiti novo snov, ki sta jo poimenovala apomorfin, tako da sta čisti morfin – močno sredstvo proti bolečinam – vrela v koncentrirani klorovodikovi kislini.
Vendar ima to popolnoma drugačen učinek od prvotne snovi. Namesto kot sredstvo proti bolečinam so apomorfin zato najprej uvedli v medicino kot močan emetik.
