Kratek pregled
- Kaj storiti v primeru ugriznih ran? Prva pomoč: Očistiti, razkužiti, sterilno pokriti, po potrebi pritisniti povoj pri močni krvavitvi, imobilizirati poškodovani del telesa pri kačjih ugrizih. Prizadeto osebo odpeljite k zdravniku ali pokličite rešilca.
- Tveganje ugrizne rane: okužba rane, poškodba tkiva (npr. mišic, živcev, kit, žil ali kosti); simptomi zastrupitve (če jih ugriznejo strupene živali).
- Kdaj k zdravniku? Načeloma mora vsako ugrizno rano pregledati zdravnik in jo po potrebi oskrbeti.
Pozor.
- Celo lahke in navidezno neškodljive ugrizne rane se lahko okužijo.
- V najslabšem primeru se razvije smrtno nevarna zastrupitev krvi, okužba s tetanusom ali steklino!
- Rana se lahko okuži tudi nekaj dni po ugrizu. Zato opazujte ugrizne rane glede znakov vnetja (oteklina, rdečina, hipertermija itd.).
Ugrizna rana: kaj storiti?
- Površinske poškodbe kože, rane od prask, možne podplutbe.
- Globlje kožne rane do mišične kože (fascije), v mišične ali hrustančne strukture
- Rana z odmrtjem tkiva (nekroza) ali večjo poškodbo tkiva (napaka snovi)
Vendar je za laike skoraj nemogoče pravilno oceniti resnost poškodbe pri ugrizu. Zato je treba vsako ugrizno rano obravnavati kot nujno stanje in jo zdraviti zdravnik. Najprej pa je treba zagotoviti prvo pomoč pri poškodbah zaradi ugriza:
- Pri ugriznih ranah, ki ne krvavijo veliko (na primer pri psih ali mačkah), rano očistite z vodo.
- Nato rano razkužimo (če je na voljo ustrezno razkužilo za rane) in jo sterilno pokrijemo.
- Pri močno krvavečih ugriznih ranah morate nanesti pritisni povoj.
- Pacienta hitro odpeljite k zdravniku ali pokličite reševalno vozilo.
Vrste poškodb zaradi ugriza
Odvisno od tega, katera žival je ugriznila, imajo poškodbe pri ugrizih običajno tipične vzorce poškodb. Tudi od »storilca« je odvisno, kako velika je nevarnost okužbe rane npr.
Človeški ugriz
Če človek ugrizne, običajno ostane obročasti vtis z modricami in pikčastimi odrgninami na koži. Obstaja precejšnja nevarnost okužbe! Človeški ugriz lahko prenaša virus aidsa (HIV) ali hepatitisa (B ali C).
Mačji ugriz
Zelo nalezljivi so tudi mačji ugrizi. Lahko na primer povzročijo zastrupitev krvi (sepso) ali prenašajo steklino. Mačji ugriz običajno pusti globoke, pikčaste rane, ki pa skoraj ne krvavijo. Poškodbe tkiva se lahko razširijo na kosti. Pri mačjih ugrizih v roko so tako pogosto prizadete kite prstov in sklepi.
Pasji ugriz
Psi človeka največkrat ugriznejo po rokah in podlakteh, pri majhnih otrocih pa tudi po obrazu. To so pogosto raztrganine ali modrice z neravnimi robovi. Ker imajo živali koničaste zobe in močne čeljusti, globlje poškodbe mišic, kit, žil, živcev in/ali kosti niso neobičajne. Možne okužbe rane po ugrizu psa vključujejo zastrupitev krvi in steklino.
Več o tej temi preberite v članku Pasji ugriz.
Ugriz glodalca
Glodalci, kot so podgane, miši, morski prašički, veverice ali zajci, si običajno povzročijo le površinske ugrizne rane. Okužbe ran so tukaj redke (npr. steklina, tularemija = kunčja kuga, mrzlica zaradi ugriza podgan).
Konjski ugriz
Zaradi ploskega zobovja živali so tu značilne zmečkaninske poškodbe (ki jih med drugim prepoznamo po modrici).
Kačji ugriz
Več o temi preberite v članku Kačji ugriz.
Ugrizna rana: tveganja
Največja nevarnost pri ugrizni rani je velika nevarnost okužbe. Poleg tega je lahko napadalec žrtvi povzročil resno poškodbo tkiva. Ob ugrizu kače strupenice obstaja tudi nevarnost zastrupitve.
Ugrizna rana: okužba
Pri mačjih in človeških ugrizih je okuženost okoli 50 odstotkov, nekoliko nižja pa pri pasjih ugrizih. Takšne okužbe ran izvirajo iz številnih klic, ki jih vsebuje živalska in človeška slina, ki lahko ob ugrizu vstopijo v rano.
Nevarnost okužbe pri ugriznih ranah je velika tudi zato, ker se poškodbe pogosto podcenjujejo in nato ne obravnavajo strokovno. Tveganje je še posebej veliko pri zelo globokih in kontaminiranih ranah ter pri močno uničenem tkivu.
Poškodba tkiv
Lažje ugrizne rane pogosto poškodujejo le površinsko plast kože (povrhnjico). Nasprotno pa lahko globlji ugrizi povzročijo precej hujše poškodbe. Na primer, koža se lahko loči od tkiva pod njo (dermoabrazija/dekoltement). Pogosto so poškodovani tudi živci, krvne žile, kite, mišice in/ali kosti – včasih z ustreznimi posledicami.
Pri poškodbi živcev na primer bolnik morda ne more več zaznavati temperaturnih dražljajev in dotika tudi na prizadetem delu telesa (motnje občutljivosti). Možne so tudi omejitve gibanja. Poškodbe žil lahko povzročijo krvavitev v tkivo. V najslabšem primeru se zaradi ugriza del telesa popolnoma odtrga, na primer roka ali uho.
Zastrupitev s kačjim ugrizom
Poškodbe zaradi ugriza: kdaj k zdravniku?
Z ugrizno rano morate vedno iti k zdravniku. Prvič zato, ker lahko le on pravilno oceni stopnjo poškodbe. Drugič, ker lahko rane zaradi ugriza povzročijo okužbo rane. Če je potrebno ali priporočljivo, lahko zdravnik bolnika takoj cepi proti tetanusu ali steklini.
Ugrizne rane: Pregledi pri zdravniku
V pogovoru s pacientom ali spremljevalci bo zdravnik najprej skušal dobiti sliko o poteku poškodbe in same ugrizne rane (anamneza). Vprašal bo na primer, ali se je žival obnašala vpadljivo (sum na steklino) in – v primeru hišnih ljubljenčkov – ali je bila cepljena proti steklini. Zdravnika je treba obvestiti tudi o morebitnih znanih imunskih pomanjkljivostih bolnika (npr. sladkorna bolezen ali zdravljenje s kortizonom) ter o jemanju zdravil (kot so zdravila za redčenje krvi).
Če obstaja sum, da je ugrizna rana povezana s poškodbami kosti, bodo slikovne tehnike prinesle jasnost (npr. rentgen).
Ugrizne rane: Zdravljenje pri zdravniku
Lažje ugrizne rane bo zdravnik (ponovno) temeljito očistil in izpiral. Nato jih zapre z mavcem, sponkami ali šivom (primarna oskrba rane).
Globoke in okužene rane pa običajno pustimo odprte nekaj časa in jih večkrat očistimo, preden jih zapremo (sekundarna oskrba ran). To naredimo, da preprečimo okužbo ali najprej odpravimo obstoječo okužbo.
Po potrebi bo zdravnik odstranil poškodovano, odmrlo ali okuženo tkivo iz predela rane pred zapiranjem rane (debridement).
V primeru kačjega ugriza se bolniki pogosto zdravijo bolnišnično. Poškodovani del telesa je imobiliziran.
Preprečevanje ugriznih ran
Pogosto se pojavijo poškodbe zaradi ugriza. Večinoma grizejo psi, redkeje mačke, konji, glodavci ali drugi ljudje. Kar zadeva napadalce živali, je nekaj stvari, ki jih lahko storite, da preprečite ugrizne rane:
- Do psov, mačk in drugih živali se obnašajte umirjeno in obrambno, namesto da bi bili grozeči ali agresivni. To velja tudi za sicer miroljubne ljubljenčke.
- Naučite se pravilno razlagati opozorilne signale živali.
- Ne dotikajte se živali, če se hrani ali ima mladiče.
- Živali se nikoli ne približujte tiho in/ali od zadaj. Lahko se prestraši in ugrizne.
- Izogibajte se hitrim gibom in glasnim zvokom v bližini živali.
- Nosite čvrste čevlje in dolge hlače, ko hodite po območju s kačami. Uporabite tudi sprehajalno palico – tresljaji ob udarcu ob tla bodo žival opozorili, zato se bo običajno oddaljila.
Če si te ukrepe vzamete k srcu, lahko zmanjšate tveganje živalskih ugrizov.
