Kaj je svetlobna terapija?
Svetlobna terapija uporablja učinek različnih oblik svetlobe na telo. Klasična svetlobna terapija uporablja obsevanje s svetlo fluorescenčno svetlobo, ki fizično ustreza sončni svetlobi.
Kdaj je svetlobna terapija koristna?
Svetlobna terapija se uporablja pri različnih boleznih. Odvisno od vrste bolezni je lahko koristna bodisi klasična svetlobna terapija bodisi terapija z UV svetlobo.
Klasična svetlobna terapija
Klasično svetlobno terapijo (podporno) je mogoče uporabiti pri naslednjih boleznih
- depresija
- migrena
- motnje spanja
- motnje hranjenja
- izgorelosti
Močna svetloba lahke prhe vrne notranjo uro nazaj v sinhronizacijo in hkrati poskrbi za ponovno zvišanje ravni serotonina.
Terapija z UV svetlobo
UV-A in UV-B sevanje (ultravijolično sevanje) se uporablja predvsem za zdravljenje dermatoloških bolezni:
- luskavica
- Bolezen bele lise (vitiligo)
- Nevrodermatitis (atopijski ekcem)
- T-celični limfomi kože (mycosis fungoides)
- Bolezen presadka proti gostitelju – sistemska bolezen po presaditvi kostnega mozga
PUVA (fototerapija s psoralenom in UV-A) je ena najučinkovitejših oblik svetlobne terapije.
Preberite naš članek PUVA, če želite izvedeti, kako delujeta fototerapija s psoralenom in UV-A ter na kaj morate biti pozorni.
Kako deluje svetlobna terapija?
Kaj se zgodi med klasično svetlobno terapijo?
Za uspešno svetlobno terapijo je potrebna osvetlitev vsaj 2,500 do 10,000 luksov. To zahteva posebno napravo za svetlobno terapijo, saj običajne žarnice oddajajo le okoli 300 do 800 luksov.
Svetlobna prha oddaja fluorescenčno, difuzno svetlobo širokega spektra, ki najbolj ustreza naravni sončni svetlobi. Svetlobna terapija je najučinkovitejša, ko se svetloba absorbira preko mrežnice očesa. Tako doseže tako imenovano suprahiazmatsko jedro, del možganov, ki ima odločilno vlogo kot generator impulzov za cikardiani ritem (dnevni ritem) in s tem tudi za ravni serotonina in melatonina.
Svetlobna terapija običajno začne učinkovati po treh do štirih dneh. Če svetlobna terapija v tem času nima učinka, lahko povečamo jakost svetlobe ali podaljšamo trajanje osvetlitve. Koristna je tudi dodatna večerna rahla prha. Svetlobna terapija običajno traja en teden, vendar jo lahko ponavljamo ali redno uporabljamo v primeru ponovitev. Da bi preprečili sezonsko depresijo, nekateri oboleli začnejo s preventivno svetlobno terapijo že oktobra.
Kaj se zgodi med UV-A ali UV-B fototerapijo?
Kaj se zgodi med barvno svetlobno terapijo?
Poseben primer je neonatalna zlatenica. V tem primeru se produkt razgradnje rdečih krvničk, bilirubin, kopiči v telesu novorojenčka in obarva kožo in oči rumeno. Če bilirubin preseže določeno raven, lahko to povzroči poškodbe možganov. Temu se lahko zoperstavimo s terapijo z barvno svetlobo. Kratkovalovna modra svetloba pomaga novorojenčku hitreje izločati bilirubin.
Kakšna so tveganja svetlobne terapije?
Ni znanih resnih stranskih učinkov svetlobne terapije. Redko se pojavijo glavoboli, draženje oči ali občutek zategnjenosti kože. Vendar ti simptomi izzvenijo po nekaj urah. Terapija z modro svetlobo lahko povzroči kožne izpuščaje, povečano izgubo tekočine in drisko pri novorojenčkih. UV-sevanje iz fototerapije v bistvu deluje kot naravna sončna svetloba in je v preveliki količini potencialno rakotvorno in pospešuje staranje kože.
Na kaj moram biti pozoren pri svetlobni terapiji?
Pomembno je tudi redno zdravljenje, tudi v dneh brez simptomov. Večerno svetlobno terapijo lahko izvajate le po posvetu z zdravnikom, saj lahko rahlo prhanje zmoti cirkadiani ritem spanja in budnosti. Nekatera zdravila, kot so triciklični antidepresivi, nevroleptiki ali litij, povečajo občutljivost na svetlobo. Zato je treba pred začetkom svetlobne terapije opraviti pregled pri oftalmologu. Pri vseh očesnih boleznih je priporočljiv tudi predhodni posvet z oftalmologom.
UV-fototerapije se nikoli ne sme uporabljati pri ljudeh z genetskimi okvarami s povečano občutljivostjo na svetlobo ali povečanim tveganjem za kožni rak (na primer: pigmentna kseroderma, Cockaynov sindrom in Bloomov sindrom). Previdnost svetujemo tudi v primeru anamneze kožnega raka ali hude poškodbe kože zaradi sevanja. O tveganjih in koristih terapije se pogovorite s svojim zdravnikom.
