Zastrupitev krvi (sepsa): vzroki in zdravljenje

Kratek pregled

  • Vzroki in dejavniki tveganja: Okužba s patogeni, kot so bakterije, redkeje virusi ali glive, ki povzročijo imunski odziv.
  • Diagnoza: preverjanje različnih vitalnih znakov, kot so frekvenca dihanja, ravni laktata v serumu, nasičenost s kisikom, stopnje vnetja s krvnimi testi, na primer, kot tudi klasifikacija delovanja možganov in zavesti
  • Potek bolezni in prognoza: Če sepsa ne zdravi, je vedno huda in pogosto vodi v smrt; z zdravljenjem je potek pogosto ugoden.
  • Preventiva: Splošni higienski ukrepi v zasebnem okolju, celovita bolnišnična in ambulantna higiena za preprečevanje bolnišničnih okužb, skrbno zdravljenje ran, nalezljive bolezni naj zgodaj razjasni zdravnik, izkoristiti cepljenje.

Kaj je zastrupitev krvi ali sepsa?

Tako zastrupitev krvi ni posledica prisotnosti patogenov v krvi, kot se pogosto domneva, ampak posledica reakcije telesa na te povzročitelje.

Imunski sistem se poskuša braniti pred patogeni, vendar ta boj ne škoduje le vsiljivcem, ampak tudi telesu samemu. Sepsa je potencialno smrtno nevarno stanje in zahteva čim hitrejše in doslednejše zdravljenje.

Zdrav imunski sistem telesa se zlahka spopada s tako majhnimi količinami patogenov. Šele ko tega ni več in človek zaradi tega boja zboli, zdravniki govorijo o zastrupitvi krvi.

Če krvni tlak ni več stabilen na zadostni ravni zaradi lastne vnetne reakcije telesa, zdravniki to imenujejo "septični šok". Ta zadnja stopnja zastrupitve krvi ogroža prekrvavitev vitalnih organov in pogosto povzroči odpoved več organov in celo smrt.

SIRS (sindrom sistemskega vnetnega odziva)

Vendar ta merila niso dovolj specifična in vključujejo druga stanja s podobnimi simptomi. To pomeni, da ne gre vedno za sepso, kadar so izpolnjena merila SIRS. Poleg tega le malo kažejo na potencialno smrtnost bolezni, ki je pomembno merilo pri sepsi.

Če želite izvedeti več o sprožilcih in kaj se zgodi, ko ima telo sistemski vnetni odziv, preberite članek SIRS.

Septični šok

Več o tveganjih končne sepse v članku Septični šok.

Neonatalna sepsa

Poseben primer zastrupitve krvi je tako imenovana neonatalna sepsa. Opisuje zastrupitve krvi pri dojenčkih v prvem mesecu življenja. Tu ločimo dve vrsti, odvisno od tega, kako hitro pride do sepse po rojstvu.

Merila sepse za neonatalno sepso je težje prepoznati kot pri odraslih bolnikih. Neonatalne sepse se bojimo zaradi njenega fulminantnega poteka. Pri dojenčkih sepsa veliko hitreje vodi v smrtno nevarno bolezen.

Simptomi zastrupitve krvi

Vse pomembno o tipičnih znakih sepse si lahko preberete v članku Zastrupitev krvi – simptomi.

Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za zastrupitev krvi?

Na začetku sepse je običajno lokalizirana okužba, katere povzročitelji so pogosto bakterije, včasih tudi virusi, glivice (Candida sepsa) ali tako imenovani praživali (enocelični organizmi). Imunski sistem sproži obrambne reakcije proti vsiljivcem v obliki vnetja: poveča se dotok krvi v prizadeto tkivo in prepustnost krvnih žil.

Vendar pa koncentrirana obramba imunskega sistema včasih ne zadošča za omejitev in odpravo okužbe na mestu izvora. Patogeni nato prevladajo: patogeni in njihovi toksini vstopijo v krvni obtok. Glede na definicijo sepse zdravniki v tem primeru še ne govorijo o zastrupitvi krvi, temveč o bakteremiji (bakterije v krvi).

Žile po telesu se razširijo, kar povzroči padec krvnega tlaka. Hkrati se močno povečajo znaki vnetja v krvi, srce in pljuča pa skušata z močnejšim delom nadomestiti pomanjkanje povratnega pretoka krvi in ​​njeno obogatitev s kisikom. Posledično se povečata dihanje in srčni utrip.

Zaradi spremenjenega krvnega pretoka ter poškodbe žil in tkiv s strani povzročiteljev bolezni in imunskega sistema pride do hitrejšega strjevanja krvi.

Vzroki za sepso so načeloma vse lokalizirane okužbe, kot so pljučnica ali okužbe sečil. Bolnišnične okužbe (nozokomialne okužbe) so pogosto sprožilec sepse. Tveganje za sepso je še posebej veliko pri:

  • Zelo mladi (novorojenčki) kot tudi zelo stari ljudje in nosečnice.
  • Rane ali poškodbe, kot so velike opekline
  • Določena zdravljenja in preiskave, kot so katetri v krvnih žilah, katetri mehurja, drenaže za rane
  • Motnje odvisnosti, na primer alkoholizem, odvisnost od drog
  • Genetska nagnjenost k sepsi

Preiskave in diagnoza

Zato se uporabljajo dodatna merila: tako imenovana ocena zaporedne odpovedi organov (SOFA, Sequential Organ Failure Assessment) je zelo kompleksno presejalno orodje, dobro poznano iz intenzivne medicine.

Nekoliko poenostavljen model se imenuje »hitra SOFA« (qSOFA) in vključuje tri pomembne klinične parametre:

  • Frekvenca dihanja/frekvenca dihanja ≥ 20 vdihov/min.
  • Glasgowska lestvica kome (GCS) < 15 (uporablja se za oceno motenj zavesti in delovanja možganov).

Sum na zastrupitev krvi je, če se dva ali več od teh elementov nanaša na prizadete posameznike.

Zdravniki pregledajo druge klinične znake v skladu s spodnjimi merili SIRS, kot so:

  • Prisotnost okužbe, npr. z mikrobiološkim dokazom patogenov v vzorcu bolnika (vzorec krvi, vzorec urina, bris rane) ali pljučnica na rentgenskem slikanju
  • Srčni utrip pri ali nad 90 utripov na minuto (tahikardija).
  • Določene spremembe v CBC: število levkocitov (belih krvnih celic) bodisi povišano (≥12,000/µL) ali znižano (≤4,000/µL) ali ≥ deset odstotkov nezrelih nevtrofilcev (podskupina belih krvnih celic)
  • Povečanje vnetnih parametrov CRP (C-reaktivni protein) ali prokalcitonina.
  • Motnje koagulacije, zmanjšanje števila krvnih ploščic (trombocitov).
  • Kirurški ali skriti vzroki sepse z ultrazvokom, računalniško tomografijo (CT) ali slikanjem z magnetno resonanco (MRI)

Če organi delujejo le v omejenem obsegu, zdravniki govorijo o okužbi v smislu hude sepse. To velja tudi, če vzroki za sepso še niso ugotovljeni. Če je prisoten tudi kritičen padec krvnega tlaka, se to imenuje septični šok.

Predpogoj za uspešno zdravljenje sepse je zdravljenje osnovne bolezni, to je okužbe, ki je povzročila zastrupitev krvi. To se naredi kirurško ali z zdravili.

Zdravljenje sepse se vedno začne z iskanjem vira okužbe, kot je vnet slepič, okužena sklepna proteza ali celo na videz nepomembne stvari, kot je žilni dostop v roki ali urinski kateter.

Tujek v telesu je včasih tudi izvor okužbe, na primer vijaki in ploščice, ki se uporabljajo pri kostnih operacijah, ali na primer »spirala« (IUD) za kontracepcijo.

Pri tako imenovanem nadzoru vzroka zdravnik čim hitreje odpravi to izhodišče sepse. Pri nekaterih bolnikih s sepso pa izhodišča okužbe ni mogoče določiti.

Če je okužba glivična (sepsa Candida), virusna ali parazitska, jo ustrezno zdravimo. Imunsko oslabljene osebe zato običajno poleg antibiotika širokega spektra prejmejo tudi antimikotik proti morebitnim povzročiteljem gliv.

Zdravljenje hudega poteka

Za najboljšo možno terapijo je treba identificirati povzročitelja. Odvisno od patogena se nato daje ciljno zdravljenje z antibiotikom ali protiglivičnim sredstvom.

Dodatni ukrepi zdravljenja sepse v enoti intenzivne terapije so:

  • Hidracija z infuzijo (fiziološka raztopina ali kristaloidna raztopina) za stabilizacijo krvnega tlaka in srčno-žilnega sistema ter za vzdrževanje perfuzije tkiv.
  • Po potrebi zamenjava krvnih celic in plazme s transfuzijo
  • Podpora delovanju prizadetih organov, na primer z umetnim dihanjem v primeru (grožeče) odpovedi pljuč ali dialize, ki ledvice razbremeni naloge filtriranja krvi.
  • Uporaba protibolečinskih in pomirjevalnih zdravil
  • Po potrebi insulinska terapija za zniževanje krvnega sladkorja, saj se pri nekaterih bolnikih s sepso krvni sladkor poveča
  • Dajanje antikoagulantnih zdravil za preprečevanje krvnih strdkov (tromboze), ki lahko nastanejo kjer koli v telesu med hudo epizodo sepse

Novejše terapije z umetnimi protitelesi (imunoglobulini) so še v razpravi pri hudih potekih. Zaenkrat je premalo znanja o tem, katera protitelesa so najbolj učinkovita pri kateri obliki sepse. Zato se to zdravljenje še ne priporoča kot standardno pri sepsi.

Potek bolezni in napoved

Brez zdravljenja se boj proti povzročiteljem zastrupitve krvi vedno bolj širi, dokler končno ne pride do poškodbe žil in organov (huda sepsa).

Kako hitro napreduje sepsa, je odvisno od povzročitelja bolezni, bolnikove starosti in delovanja njegovega imunskega sistema.

Poškodba organov pogosto pusti škodo za vse življenje – na primer oslabljeno ali odpovedano delovanje ledvic, ki zahteva vseživljenjsko dializo (izpiranje krvi).

Pri nekaterih bolnikih sepse ni mogoče uspešno zdraviti in povzroči smrt.

Grobo povedano se tveganje smrti zaradi sepse brez ustreznega zdravljenja poveča za približno odstotek na uro. Po enem dnevu brez zdravljenja je torej tveganje že 24-odstotno.

V Nemčiji 26.5 odstotka tistih, ki jih prizadene septični šok, umre po 30 dneh zaradi odpovedi krvnega obtoka zaradi zastrupitve krvi.

Nevarnost sekundarne poškodbe

Po odpustu iz bolnišnice mnogi bolniki poročajo o poznih posledicah sepse, kot so poškodbe živcev (polinevropatije), mišična oslabelost ali posttravmatski stres in depresija (mikroskopske poškodbe živcev).

To še posebej velja za ljudi, ki so hospitalizirani ali v negovalnih ustanovah, za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom in za bolnike, ki so pravkar prestali operacijo. Te skupine bolnikov morajo takoj obvestiti svojega zdravnika v primeru povišane telesne temperature, mrzlice, kratkega dihanja in/ali omotice.

Previdnostni ukrepi (preventiva) so pomembna tema predvsem v bolnišnicah. Higienski ukrepi, dobra oskrba ran in dosledna zaščita imunsko oslabljenih bolnikov lahko v mnogih primerih preprečijo zastrupitev krvi.

Razpoložljive možnosti za preprečevanje sepse so odvisne od specifičnega vzroka sepse.

Preprečevanje bolnišničnih okužb

Pogosto je vzrok za sepso okužba, ki se pojavi med bivanjem v bolnišnici (nozokomialna okužba).

Preventiva doma

V domačem okolju je lahko težko preprečiti zastrupitev krvi. Kljub temu obstajajo ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti za zmanjšanje tveganja sepse:

  • Upoštevajte splošne higienske ukrepe, kot so umivanje rok in hrane.
  • Odprte rane vedno temeljito očistite s čisto vodo in jih zaščitite pred ponovno kontaminacijo – s povojem ali obližem za rane.
  • Pikov žuželk ne praskajte, saj boste tako imeli odprte rane
  • Cepljenje izvajajte po priporočilih Stalne komisije za cepljenje pri Inštitutu Roberta Kocha (STIKO).