Hujšanje: vzroki in nasveti

Kratek pregled

  • Vzroki za neželeno hujšanje: npr. okužbe, bolezni prebavil, intolerance na hrano, sladkorna bolezen, tumorji, zdravila, duševne bolezni, alkohol ali prepovedane droge.
  • Kdaj k zdravniku? Če izgubljate težo v daljšem časovnem obdobju brez očitnega razloga; če se pojavijo dodatni simptomi, kot so bolečina, prebavne težave, povišana telesna temperatura, utrujenost itd
  • Zdravljenje: zdravnik zdravi osnovni vzrok, npr. z zdravili, operacijo ali psihoterapijo. Apetit lahko spodbudimo z rednimi obroki, grenkimi jedmi, ingverjem, pa tudi z veliko gibanja (najbolje na svežem zraku).

Hujšanje: vzroki in možne bolezni

Človek shujša vedno, ko zaužije več kalorij, kot jih vnese. Pogosto je izguba teže namerna: da bi shujšali, mnogi spremenijo svojo prehrano na nizkokalorične obroke in se več gibajo.

Izguba telesne teže pri starejših je pogosto tudi posledica dejstva, da jedo zelo malo zaradi izgube zob ali slabo prilegajoče proteze.

V ozadju neželene izgube teže so lahko tudi bolezni, zdravila ali snovi, ki povzročajo odvisnost.

Okužbe

Apetit je pogosto zmanjšan pri akutnih in kroničnih okužbah. Poleg tega so pogosto prisotni simptomi, kot sta utrujenost in slaba učinkovitost. Včasih so ti simptomi prvi znaki, da je v telesu nekaj narobe. Nalezljive bolezni, ki so povezane s posebno hudo izgubo teže, vključujejo HIV/aids in tuberkulozo.

Hujšajo tudi tisti, ki imajo v črevesju zajedavce, na primer govejo trakuljo ali ribjo trakuljo.

Alergije in intolerance na hrano

Pri nekaterih intolerancah je telo tudi le delno sposobno predelati zaužito hrano. Tako je na primer pri intoleranci na gluten (celiakija).

Druge bolezni prebavnega trakta

Bolezni, kot so okužbe prebavil, razjede, gastritis in pankreatitis, lahko povzročijo slabost in/ali bolečine v trebuhu. To lahko močno zmanjša željo po jedi pri prizadetih.

Pri nekaterih boleznih telo tudi ne more absorbirati dovolj hranil preko črevesja (malabsorpcija). Tako je na primer pri boleznih driske in kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, kot je Crohnova bolezen.

Bolezni drugih organov

Presnovne bolezni

Vzrok hujšanja so lahko tudi presnovne bolezni, na primer hipertiroidizem (prekomerno delovanje ščitnice). V tem primeru metabolizem teče s polno paro zaradi prekomerne proizvodnje različnih hormonov – poraba kalorij se močno poveča, tako da prizadeti kljub stalnemu vzorcu prehranjevanja nenamerno hujšajo.

Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 izgubijo težo, če njihov krvni sladkor ni ustrezno nadzorovan. Zaradi motenj v delovanju imunskega sistema trebušna slinavka proizvaja premalo ali nič insulina. Pomanjkanje tega hormona pomeni, da telesne celice ne morejo absorbirati energijsko bogatega krvnega sladkorja. Da bi telo dobilo potrebno energijo, se mora zateči k maščobnim oblogam.

Nasprotno pa so sladkorni bolniki tipa 2, pri katerih telesne celice postajajo vse bolj neobčutljive na inzulin, nagnjeni k čezmerni telesni teži.

rak

Duševne bolezni

Duševne bolezni lahko povzročijo tudi izgubo teže. Ljudje z anksioznimi motnjami ali depresijo imajo pogosto malo apetita in zato malo jedo. Bolezni pa se lahko kažejo tudi obratno – s povečanjem telesne teže, saj prizadeti veliko jedo, da nadomestijo negativna počutja.

Pri motnjah hranjenja, kot sta anoreksija ali bulimija, je situacija spet drugačna. V primeru anoreksije se morajo oboleli boriti z lakoto – vsaj na začetku. Ker jedo izjemno malo in se pogosto pretirano gibljejo, še naprej hujšajo.

Bulimiki pa po drugi strani podležejo ponavljajočim se epizodam prenajedanja. Da se ne zredijo, potem bruhajo posebej, na primer s prstom v grlo. Včasih bulimiki zaradi tega izgubijo težo.

Zdravila in zdravila

Do izgube teže lahko pride tudi pri ljudeh, ki uživajo droge. To velja tudi za legalno drogo alkohol, čeprav vsebuje veliko kalorij. Namesto da bi uživali zadostno in raznoliko prehrano, mnogi alkoholiki vse bolj pokrivajo svoje energetske potrebe s »praznimi« kalorijami, ki jih v izobilju zaužijejo s pivom, vinom in podobno. Sčasoma to povzroči podhranjenost in izgubo teže.

Hujšanje: kdaj morate k zdravniku?

Če že dlje časa nimate apetita brez očitnega razloga in zato tehtate nekaj kilogramov manj, morate vsekakor obiskati zdravnika. Še posebej, če ste tako ali tako precej suhi, raje pojdite k zdravniku.

Obisk zdravnika je zelo priporočljiv tudi, če hujšanje spremljajo drugi simptomi, kot so:

  • bolečine (npr. bolečine v trebuhu, glavobol)
  • Prebavne motnje @
  • pretirana žeja
  • vročina in nočno potenje
  • Zasoplost
  • (Kri) Kašelj

Hujšanje: Kaj naredi zdravnik?

Na podlagi podrobnega pogovora in različnih preiskav mora zdravnik najprej ugotoviti, kaj je vzrok za neželeno hujšanje. Potem lahko začne ustrezno terapijo.

Diagnoza izgube teže

Za razjasnitev vzrokov vas zdravnik najprej povpraša o vaši anamnezi (anamnezi). Podrobno vas bo vprašal o vaših simptomih ter morebitnih prejšnjih in osnovnih boleznih. Pomembni so tudi podatki o vaših prehranjevalnih navadah in duševnem stanju. Zdravniku povejte tudi, če jemljete kakšna zdravila. Možno je, da so to razlogi za izgubo teže.

  • Ultrazvok trebuha
  • Rentgenski pregled prsnega koša (RTG toraksa)
  • EKG (elektrokardiografija)
  • Računalniška tomografija (CT)
  • Slikanje z magnetno resonanco (MRI)

Terapija hujšanja

Če je zdravnik kot vzrok hujšanja ugotovil bolezen, jo bo ustrezno zdravil. Možnosti terapije vključujejo:

  • Zdravila: sladkorno bolezen tipa 1 na primer zdravimo z injekcijami inzulina. Pri hipertiroidizmu lahko tirostatska zdravila zavirajo povečano proizvodnjo hormonov. Pri želodčnih težavah, povezanih s kislino, pomagajo zaviralci kisline. Slabost in bruhanje (kot posledica bolezni ali zdravljenja, kot je kemoterapija) lahko odpravimo z antiemetiki.
  • Kirurgija: Kirurški poseg je potreben za nekatere vzroke izgube teže. Na primer, če so žolčni vodi blokirani zaradi adhezij, tumorjev ali žolčnih kamnov, morajo zdravniki običajno operirati.

Hujšanje: Kaj lahko storite sami

Če je vaša izguba teže posledica pomanjkanja apetita, lahko prevarate svoje prenajedanje:

  • Redni časi obrokov: Telo je bitje navade. Če je umerjen na redne obroke, se bo sčasoma oglasil z godrnjanjem v želodcu, takoj ko se bo približal običajni čas obroka. Zato vedno jejte ob istem času, tudi če gre le za nekaj grižljajev.
  • Hrano okusno razporedite: Oko je z vami. Če svoje obroke pripravljate in pripravljate z ljubeznijo, je večja verjetnost, da bodo pojedeni.
  • Ingver: čez dan pijte ingverjevo vodo – to spodbuja prebavo in apetit. Če želite to narediti, nekaj rezin ingverja preprosto prelijte z vročo vodo in pustite, da se zvarek strmi.
  • Grenčine: vse grenko spodbudi pretok želodčnih sokov, kar spodbuja prebavo in apetit. Zjutraj lahko na primer pojeste polovico grenivke ali začnete kosilo s solato iz rukole ali cikorije. Grenčine pa zagotavljajo tudi različni čajni pripravki, na primer iz lupine grenke pomaranče ali korenine kolmeža.
  • jejte skupaj namesto sami: tisti, ki jedo v prijetni družbi, ne le ostanejo dlje za mizo, ampak tudi več pojedo.
  • Gibanje: telesna dejavnost, predvsem na svežem zraku, spodbuja apetit. Tudi sprehod pred obrokom lahko vzbudi željo po hrani.