Alergija na pik žuželk: simptomi, zdravljenje

Alergija na strup insektov: opis

Piki žuželk niso nikoli prijetni. Medtem ko piki komarjev običajno le močno srbijo, pa piki čebel in os povzročijo bolečo ali srbečo oteklino in rdečico na mestu ugriza. Takšni simptomi so posledica sestavin v slini žuželk, ki na primer delujejo protivnetno ali dražilno na tkivo. So normalni in običajno neškodljivi.

Drugače pa je pri alergiji na žuželčji strup – to je pretirana reakcija imunskega sistema na strup, ki vstopi v telo ob piku nekaterih žuželk (kot so čebele, ose). Tu se imunski sistem burno odzove na določene sestavine strupa žuželk.

Pogosti vzroki alergije na strup žuželk

V srednji Evropi alergijo na strup žuželk povzročajo predvsem piki tako imenovanih Hymenoptera, med katere sodijo predvsem piki nekaterih os in medonosnih čebel. Manj pogosto je alergija posledica drugih himenoptera, kot so čmrlji, sršeni ali mravlje.

Pogosto pa so možne navzkrižne reakcije (navzkrižne alergije), ker je strup nekaterih himenoptera po sestavi podoben. Zato ljudje z alergijo na osji strup pogosto ne prenašajo tudi strupa čebel in sršenov – zaradi strukturno podobnih alergenov. In alergija na čebelji strup lahko razvije navzkrižno alergijo na ose, pa tudi na čmrlje in nekatere sestavine medu.

Več o tej temi preberite v članku Navzkrižna alergija.

Ali lahko tudi piki komarjev sprožijo alergijske reakcije?

Na splošno ne. Običajno je odgovorno lokalno vnetje, ki ga sprožijo beljakovine v slini komarjev. Širijo krvne žile in zavirajo strjevanje krvi – komar tako lažje sesa kri. Vendar pa nekatere imunske celice (mastociti) reagirajo na te tuje beljakovine s sproščanjem sporočilne snovi histamina. Povzroča lokalno vnetje in srbenje – splošni obrambni mehanizem pred potencialno nevarnimi vsiljivci.

Histamin igra pomembno vlogo tudi pri alergijskih reakcijah. Pri pikih komarjev pa njegovo sproščanje običajno ni alergično. Kljub temu je možna prava alergija na pike komarjev, a redka. Če se pojavi, lahko v posameznih primerih povzroči tudi splošne reakcije, kot so slabost, palpitacije ali težko dihanje – kot huda alergija na strup žuželk.

Alergija na strupe žuželk: simptomi

Niso vse reakcije na pik žuželke alergijske narave:

Nekateri ljudje razvijejo povečano lokalno reakcijo (huda lokalna reakcija). Verjetno gre za alergijo, čeprav ni nujno posredovana z IgE, temveč z drugimi alergijskimi mehanizmi:

V tem primeru se oteklina na mestu vboda razširi na premer več kot deset centimetrov in traja dlje kot 24 ur. Včasih se vnamejo tudi limfne žile (limfangitis). Redkeje se pojavi tudi slabost, glavobol in drugi spremljajoči simptomi.

Ne glede na to, ali je lokalna reakcija normalna ali povečana: Če je žuželka ugriznila v usta ali grlo, lahko lokalna oteklina sluznice zoži ali celo zapre dihalne poti!

Splošne alergijske reakcije (sistemske alergijske reakcije) pri alergiji na žuželčji strup so lahko različno resne. V blažjih primerih so omejeni na kožo. V nekaj minutah po piku žuželke se pojavijo simptomi, kot so:

  • Srbenje
  • Koprivnica (urtikarija)
  • Otekanje kože/sluznice (angioedem), na primer na obrazu

Pri izrazitejši alergiji na strup žuželk se kožnim simptomom pridružijo še alergijski simptomi v prebavilih, dihalih in srčno-žilnem sistemu. Možni simptomi, odvisno od resnosti, so na primer:

  • trebušni krči, slabost, bruhanje, uhajanje iz črevesja ali mehurja
  • izcedek iz nosu, hripavost, težave z dihanjem do napada astme @ razbijanje srca, padec krvnega tlaka
  • razbijanje srca, padec krvnega tlaka, šok

V skrajnih primerih alergija na strup žuželk vodi do zastoja dihanja in srca in ožilja.

Več o tako hudi alergijski (anafilaktični) reakciji preberite v članku Anafilaktični šok.

Alergija na strup žuželk: vzroki in dejavniki tveganja.

Alergija na strup žuželk se ne razvije ob prvem piku. Najprej pride do senzibilizacije: imunski sistem nekatere snovi v strupu žuželk (npr. hialuronidaze, fosfolipaze) razvrsti kot nevarne in proti njim razvije specifična protitelesa imunoglobulina E (IgE).

Ob ponovnem piku si imunski sistem oziroma skupina specifičnih protiteles IgE »zapomni« te tuje snovi (imenovane alergene). Posledično se sproži kaskada obrambnih mehanizmov: različne imunske celice (mastociti, granulociti) izločajo histamin, levkotriene in prostaglandine. Ti provnetni glasniki sprožijo alergijsko reakcijo, ki lahko prizadene celotno telo.

Dejavniki tveganja za alergijo na strup žuželk

Povečano tveganje za stik z insekti (povečana nevarnost izpostavljenosti) spodbuja pojav alergije na žuželčji strup: tisti, ki so pogosteje v stiku s čebelami ali osi, imajo večjo verjetnost, da bodo pogosteje pičeni. To velja na primer za čebelarje ali njihove družinske člane in bližnje sosede. Tudi prodajalci sadja in pekov so zaradi njihovega blaga pogosto preplavljeni z žuželkami, kot so ose.

Kdor preživi veliko časa na prostem, je prav tako izpostavljen rahlemu tveganju, da ga bodo čebele & co. in tako sčasoma razvijejo alergijo na strup žuželk. To velja na primer za vrtnarje, kmete, gozdarske delavce in ljudi, ki se pogosto kopajo, veliko kolesarijo ali redno delajo na vrtu.

Obstaja povečano tveganje za hude reakcije v naslednjih primerih, na primer:

  • višja starost (> 40 let)
  • Astma
  • Bolezni srca in ožilja (kot so visok krvni tlak, srčno popuščanje, srčni infarkt, možganska kap itd.)
  • Mastocitoza – redka bolezen, pri kateri se v telesu nahaja zelo veliko ali spremenjenih mastocitov. Te dodatno spodbujajo bujen imunski odziv.
  • Alergija na strup os

Alergija na strup insektov: preiskave in diagnoza

Pri sumu na alergijo na žuželčji strup (kot je alergija na čebelji ali osi strup) zdravnik ob prvem pregledu najprej zbere anamnezo (anamnezo). Lahko na primer postavi naslednja vprašanja:

  • Katera žuželka te je pičila?
  • Kakšni simptomi so se pojavili po piku? Kako hitro so se pojavili? Kako so se razvijali?
  • Vas je že kdaj pičila ista žuželka? Kakšne simptome ste takrat občutili?
  • Imate kakšne kronične bolezni? Če da, katere?
  • Ali je znano, da trpite za kakšno drugo alergijo? Če da, katere?
  • Ali jemljete kakšna zdravila? Če da, katere?

Alergološki testi (kot so kožni testi, določanje specifičnih protiteles) so običajno indicirani le, če simptomi niso omejeni na mesto injiciranja, ampak prizadenejo tudi druge dele telesa (sistemske reakcije) – na primer v obliki koprivnice na telo, težave z dihanjem ali slabost.

Preizkus kože

Pri vbodnem testu zdravnik aplicira različne alergene (na primer tiste iz čebeljega strupa) v obliki kapljic na notranjo stran podlakti. Nato na teh točkah rahlo zareže kožo. Nato je treba počakati in videti, ali se na prizadetih mestih kože pojavijo reakcije. Ti znaki kažejo na alergijsko reakcijo. Na primer, v primeru alergije na os ali čebelji pik lahko koža pordi in začne srbeti na mestu, kjer je bil uporabljen strup žuželke.

Druga možnost je, ali če je vbodni test negativen, lahko zdravnik injicira alergene v kožo (intradermalni test). Tudi v tem primeru nato preveri morebitne preobčutljivostne reakcije.

Sum na alergijo na insektni strup je potrjen, če v bolnikovi krvi odkrijemo specifična protitelesa imunoglobulina E proti insektnemu strupu (totalna). V nejasnih primerih se lahko razmisli o nadaljnjih preiskavah in testih. Na primer, lahko iščemo specifične IgE proti pomembnim posameznim alergenom v strupu žuželk.

Če je mogoče odkriti specifična protitelesa tako proti osjem kot čebeljemu strupu, je bolnik bodisi občutljiv na strup žuželk bodisi alergičen. Ali pa ima samo eno od obeh alergij na strup žuželk (alergijo na čebelji ali osji strup) in reagira le v okviru navzkrižne reakcije (navzkrižne alergije) tudi na strup druge žuželke.

Alergija na strup insektov: zdravljenje

Akutna terapija lokalnih reakcij

  • Če je želo žuželke še vedno zataknjeno v koži (bolj verjetno pri piku čebele kot ose), ga je treba takoj odstraniti – a previdno, da iz strupnega mešička v kožo ne pride več strupa. Zato ne prijemajte s pinceto ali prsti, ampak želo strgajte stran z nohtom.
  • Nanesite glukokortikoidno kremo ali gel in morda tudi hladilno vlažno oblogo za približno 20 minut.
  • Jemanje antihistaminika zavre delovanje histamina in tako ublaži simptome alergije. Po tem je priporočljiv obisk zdravnika.
  • V primeru povečane lokalne reakcije bo morda potrebna kratkotrajna uporaba glukokortikoidnega pripravka.

Tisti, ki vedo za svojo alergijo na strup žuželk, bi bilo najbolje, da bi imeli potrebna zdravila pri roki v kompletu za nujne primere in so se o njihovi pravilni uporabi predhodno pogovorili z zdravnikom.

V primeru ugriza žuželke v usta ali žrelo osebi ne dajajte ničesar piti – zaradi otekanja sluznice lahko zlahka pogoltne.

Akutna terapija splošnih alergijskih reakcij

V upamo priročnem kompletu za nujne primere so zdravila, ki jih lahko prizadeta oseba uporabi v nujnih primerih pred prihodom zdravnika (takoj obvestite reševalce!):

  • hitro delujoč antihistaminik, ki ga je treba vzeti za zaustavitev alergijske reakcije, ki jo posreduje histamin
  • Glukokortikoid za peroralno ali v obliki svečk (za majhne otroke): deluje protivnetno in zavira imunske reakcije.
  • Adrenalin v avtoinjektorju: stabilizira cirkulacijo in ga pacient ali pomočnik preprosto vbrizga v mišico.

Prizadete osebe s hudimi alergijskimi simptomi je treba hospitalizirati in tam običajno ostanejo nekaj časa zaradi spremljanja, saj se fizične reakcije lahko pojavijo tudi kasneje.

Hiposenzibilizacija

Nekatere alergije na strup žuželk je mogoče vzročno zdraviti s tako imenovano hiposenzibilizacijo (specifična imunoterapija). V več seansah dobi alergik vedno večjo količino "svojega" sprožilca alergije, ki se vbrizga pod kožo. Na ta način naj bi se imunski sistem počasi »navadil« na alergen, tako da alergija na žuželčji strup sčasoma močno oslabi.

Hiposenzibilizacija je indicirana pri hudi alergiji na strup žuželk. Njegova učinkovitost je dobro dokumentirana. Vendar je to običajno dolgotrajen proces, ki lahko traja leta. Poleg tega ni primeren ali mogoč za vse prizadete.

Več o trajanju, poteku in tveganjih specifične imunoterapije si lahko preberete v članku Hiposenzibilizacija.

V večini primerov preobčutljivostne reakcije na strup žuželk ne pustijo trajnih poškodb. Vendar se vedno znova zgodi smrt zaradi hudih alergijskih reakcij na pike žuželk. Število neprijavljenih primerov je verjetno večje, saj anafilaksija pogosto ostane neprepoznana kot vzrok smrti.

Hiposenzibilizacija pogosto nudi zaščito pred sistemskimi reakcijami v primeru alergije na žuželčji strup: študije so pokazale, da je več kot 95-odstotno učinkovita v primeru alergije na osji strup in med 80- do 85-odstotno učinkovita v primeru alergije na čebelji strup.

Alergija na strup žuželk: preprečevanje pikov žuželk

Alergiki naj se čebel, os, sršenov, čmrljev in komarjev izogibajo, če je le mogoče. Različni ukrepi lahko pomagajo preprečiti žuželke, zlasti v topli sezoni. Najpomembnejši so:

  • Če je mogoče, se izogibajte uživanju sladke hrane in pijače na prostem.
  • Izogibajte se smetnjakom, košaram za smeti, ogradam za živali in odpadlemu sadju – pa tudi čebeljim panjem in osjim gnezdom.
  • Na prostem ne hodite bosi, še posebej po travnikih. Čevlji z zaprtimi prsti so boljši.
  • Na prostem nosite oblačila z dolgimi rokavi. Ugodna so bolj oprijeta in svetla oblačila. Neugodna so ohlapna in temna oblačila. Izogibajte se pisanim oblačilom (čebele imajo še posebej rade rumeno barvo).
  • Izogibajte se parfumom in drugi kozmetičnim izdelkom z dišavami (lahko pritegnejo žuželke).
  • Ne delajte divjih gibov v bližini pikajočih žuželk (zlasti os). Ne odganjajte jih, tudi če so se že usedli na svoj jabolčni zavitek ali kozarec.
  • Čez dan naj bodo okna v stanovanju zaprta ali namestite mrežo proti mrčesu.
  • Ne prižigajte luči zvečer ali ponoči, ko je okno odprto (sršeni so nočne živali).