CMD: simptomi, zdravljenje

Kratek pregled

  • Simptomi: npr. bolečine v žvečilnih mišicah ali temporomandibularnem sklepu, zobobol, omejeno gibanje spodnje čeljusti, pokanje ali drgnjenje v temporomandibularnem sklepu; morda tudi glavobol, bolečine v vratu, hrbtu, tinitus itd.
  • Zdravljenje: npr. okluzalna opornica, zobni ali ortodontski korektivni ukrepi, fizioterapija in osteoterapija; po potrebi zdravila, psihoterapija, biofeedback, akupunktura.
  • Kaj lahko storite sami? Med drugim ciljno sproščanje čeljusti (npr. v stresnih situacijah), sprostitvene tehnike, vzdržljivostni športi, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
  • Vzroki in dejavniki tveganja: npr. izguba zob, previsoke zalivke ali krone, napačne okluzije zob ali čeljusti, psihološki stres, škrtanje z zobmi
  • Diagnoza: na podlagi značilnih znakov CMD (kot so nepravilni zobje, klikanje v čeljustnem sklepu, napete žvečne mišice), po potrebi slikanje z magnetno resonanco (MRI).

CMD: simptomi

Najjasnejši znaki kraniomandibularne disfunkcije (CMD) so bolečina in omejeno gibanje v predelu glave in vratu:

  • Bolečina v čeljusti se lahko pojavi med žvečenjem ali v mirovanju na eni ali obeh straneh zgornje ali spodnje čeljusti.
  • Temporomandibularni sklepi in/ali žvečilne mišice so lahko občutljivi na dotik.
  • Možen je tudi zobobol.

Obenem pa so pri CMD pogosto težave z odpiranjem ust – nekateri oboleli jih sploh ne morejo odpreti zares na široko. V drugih primerih so čeljustni sklepi preveč gibljivi in ​​se z lahkoto "kroglijo" (ključna čeljust).

Pogosto imajo ljudje s CMD napačno okluzijo: zob spodnje in zgornje čeljusti ne morejo popolnoma prilegati skupaj, ampak samo zamaknjeno. Poleg tega je lahko med žvečenjem ali govorjenjem opazno pokanje in drgnjenje v čeljustnem sklepu.

Mnogi bolniki s KMD škripajo z zobmi (bruksizem), bodisi podnevi bodisi ponoči. Nasprotno pa se tveganje za CMD poveča, ko pacient škripa z zobmi. Pri tem odrgnejo zobno sklenino. Posledično se zobje preobčutljivo odzovejo na vroče, mrzle, sladke ali kisle stvari.

Spremljevalni simptomi

Pri KMD so lahko tudi nekateri simptomi, ki se na prvi pogled ne zdijo povezani z žvečilnim sistemom ali bolečino v čeljusti (vedno ob predpostavki, da ni diagnosticiranih drugih stanj, odgovornih za te simptome):

  • Bolečine v ušesih in/ali subjektivno zvonjenje v ušesih (tinitus).
  • Glavobol, običajno v temporalni regiji
  • omotica
  • Težave pri požiranju (disfagija)
  • Glasovne motnje
  • Napetost in bolečine v vratu, ramenih ali hrbtu
  • Pritisk za očmi in v sinusih
  • bolečine pri ženskah med spolnim odnosom (disparevnija)
  • čustveni stres
  • anksioznih motenj ali depresije

Ni neobičajno, da CMD povzroči bolečino ali nelagodje v sosednjih delih telesa, kot so ramena, vrat ali hrbet. Napete žvečilne mišice povzročijo tudi napetost mišic v predelu glave in vratu. Ta spirala napetosti se lahko nadaljuje še dlje v hrbet. Mišice začnejo boleti (mialgije), otrdeti (miogeloza) ali se celo vnamejo (miozitis).

Kaj je CMD?

Izraz kraniomandibularna disfunkcija je sestavljen iz več besed ali delov besed:

  • cranio: izhaja iz latinske besede cranium, kar pomeni lobanja.
  • mandibularna: medicinski izraz za »ki pripada spodnji čeljusti«.
  • disfunkcija: okvara funkcije.

Gre torej za funkcionalno motnjo žvečilnega sistema. Pod tem izrazom je povzetih več bolezni, ki se lahko pojavljajo posamezno ali v različnih kombinacijah:

  • bolezen žvečilnih mišic (miopatija)
  • bolezen temporomandibularnih sklepov (artropatija)
  • Motnja okluzije (okluzopatija): Stik med zobmi zgornje in spodnje čeljusti je napačen – zgornji in spodnji zob se sploh ne stikata ali pa se ne prilegata pravilno.

Včasih govorimo tudi o mioartropatiji žvečilnega sistema (MAP; angl. “temporomandibular disorder”). To je podskupina CMD in se nanaša le na motnje žvečnih mišic in temporomandibularnih sklepov, okluzijska motnja pa je izpuščena.

CMD: Frekvenca

CMD: Zdravljenje

Različne bolezni in težave so del CMD. To zahteva celostno terapijo. Poleg zobozdravnika so lahko vključeni tudi ortodont, fizioterapevt, osteopat in/ali psihoterapevt. Če imate osnovne bolezni, kot so revmatizem, artroza ali artritis, je indicirano tudi zdravljenje pri revmatologu.

Zdravljenje pri zobozdravniku in ortodontu

Cilj zdravljenja CMD je sprostitev mišic in hkrati zmanjšanje bolečine. V ta namen vam bo zobozdravnik priskrbel grizno opornico (okluzalno opornico). Prav tako kompenzira zobne stike, ki se ne prilegajo, popravi previsoke zalivke ali krone in/ali obnovi neuporabne proteze.

Ugrizna opornica

Pri CMD je opornica za zobe najpomembnejši terapevtski ukrep. Zobozdravnik vam individualno prilagodi opornico, tako da se zobje zgornje in spodnje čeljusti pravilno prilegajo. To preprečuje škrtanje z zobmi in porazdeli pritisk, ko stisneš zobe. Opornica tako ščiti zobno strukturo in parodont.

Zobozdravniki standardno uporabljajo okluzalno opornico tipa Michigan. Ta opornica Michigan je izdelana iz trde plastike in pokriva vse zobe zgornje čeljusti. Obstajajo pa tudi druge vrste opornic in sistemi, sestavljeni iz več vrst opornic.

Če morate čez dan nositi čeljustno opornico, bi morali normalno govoriti najkasneje po enem tednu. Če ne, se obrnite na svojega zobozdravnika!

Včasih se z okluzalno opornico premaknejo posamezni zobje ali spodnja čeljust. Zato so pri okluzalni opornici pomembni redni pregledi pri zobozdravniku. Neželene učinke je mogoče zaznati in se jim izogniti v zgodnji fazi. Zobozdravnik mora preveriti tudi prileganje opornice po obisku ambulante za manualno terapijo ali osteopatijo.

Zobozdravnik bo vsakič znova prilagodil tudi čas nošenja opornice vašim potrebam. Morda boste celo dobili različne opornice, ki jih boste nosili izmenoma. Ti ukrepi preprečujejo, da bi zaradi okluzijske opornice stisnili zobe ali razvili nove napetosti ali napačne položaje zaradi opornice.

Nadaljnji ukrepi

Če opornica za ugriz izboljša vaše simptome CMD s kompenzacijo nepravilne poravnave zob ali napačnega stika zob, lahko zobozdravnik in ortodont sprejmeta dodatne ukrepe. Tej vključujejo:

  • Škripanje z zobmi
  • Zapiranje vrzeli med zobmi
  • rekonstrukcijo posameznega zoba s kronami ali mostički
  • ortodontski korektivni ukrepi

Pri takšnih ukrepih se najprej uporabijo dolgotrajni začasni ukrepi, da se preveri, ali se težave glede CMD izboljšajo. V tem primeru se zobje ustrezno trajno prilagodijo.

Če so temporomandibularni sklepi obrabljeni in kronično vneti (artritična stanja), lahko pomaga izpiranje temporomandibularnega sklepa (artrocenteza). Pri tem postopku zobozdravnik vstavi kanile v temporomandibularni sklep in sklep skrbno izpere. To omogoča na primer odstranitev vnetnih celic. Včasih pa je potrebna operacija, po možnosti z zamenjavo temporomandibularnega sklepa.

Fizioterapija in osteopatija

Fizioterapija in morda osteopatija sta prav tako pogosto pomembni sestavini zdravljenja CMD. Izboljšajo učinek zobozdravstvenih ukrepov.

Napete mišice lahko sprostimo s fizioterapevtskimi vajami. Pasivne in aktivne vaje spodbujajo tudi prekrvavitev mišičnega in vezivnega tkiva ter pomagajo pri bolj usklajenem gibanju čeljusti.

Številne vaje so učinkovitejše, če jih nadaljujete doma. Naj vam fizioterapevt pokaže ustrezne vaje.

Poleg fizioterapevtskih vaj terapija CMD pogosto vključuje toplotne ali hladne aplikacije in zdravljenje z rdečo svetlobo, mikrovalovi ali ultrazvokom. Bolečine v mišicah in sklepih lahko lajšamo tudi z masažo čeljusti, manualno terapijo in osteopatskimi tehnikami.

Psihoterapija

Stres na delovnem mestu ali v zasebnem življenju pogosto prispeva k temu, da prizadeti škripajo z zobmi ali stiskajo zobe. Poleg tega lahko duševne bolezni, kot je depresija ali osebnostna motnja, poslabšajo simptome CMD. Še posebej, če zdravljenje zob ne deluje ali se simptomi poslabšajo, se morate posvetovati s psihoterapevtom. Lahko vam pomaga pri obvladovanju in zmanjševanju stresa ter pri zdravljenju vseh obstoječih duševnih bolezni.

Biofeedback

Biofeedback postopki so učinkoviti pri škrtanju z zobmi. Ker sta škrtanje z zobmi in CMD pogosto povezana, je tudi tukaj v pomoč. Škripanje ali stiskanje zob se zgodi nezavedno. Z biofeedback postopki se naučite s pomočjo elektronskih naprav ozavestiti te procese in nato na primer posebej sprostiti čeljustne mišice. Na ta način bolečine v mišicah dolgoročno popustijo.

Zdravila

V nekaterih primerih lahko zdravila pomagajo tudi pri CMD. Ti vključujejo, odvisno od primera, na primer:

  • Sredstva proti bolečinam (analgetiki)
  • Protivnetna zdravila, kot so nesteroidna protivnetna zdravila ali kortikosteroidi ("kortizon")
  • Mišični relaksanti (sprostijo čeljustne mišice in druge napete mišice)
  • uspavalne tablete in pomirjevala
  • Antidepresivi

Botulin toksin

V nekaterih primerih CMD se nekatere čeljustne mišice povečajo. To je mogoče zmanjšati z injiciranjem živčnega toksina botulinskega toksina na ciljni način. Vendar pa botulinski toksin ni odobren za to uporabo in se lahko uporablja samo za ta namen "off-label" (zunaj odobritve kot posamezen poskus zdravljenja).

Poleg tega učinek botoksa izzveni po približno pol leta. Po tem bo morda treba injekcijo ponoviti. Spremljevalne fizioterapevtske vaje so zato pomembne.

Raziskovalci trenutno preučujejo učinek botulinskega toksina za lajšanje bolečin pri CMD.

Alternativne metode zdravljenja

Včasih lahko alternativne terapije pomagajo pri kraniomandibularni disfunkciji. Na primer, z akupunkturo in akupresuro lahko poskusite sprostiti mišice, zmanjšati bolečino in izboljšati psihološke vplive.

Alternativne metode ne morejo nadomestiti klasičnega zdravljenja kraniomandibularne disfunkcije (CMD), temveč ga le dopolnjujejo.

CMD: Kaj lahko storite sami?

CMD je kompleksna bolezen, pri kateri imajo pomembno vlogo tudi psihološki dejavniki. Na tej točki lahko tudi sami postanete aktivni:

Poleg tega lahko pri KMD pomagajo sprostitvene vaje, kot je progresivna mišična sprostitev, joga ali avtogeni trening. Tudi vzdržljivostni športi večkrat na teden izboljšajo vaše počutje.

Pomembni so tudi socialni stiki: redno se srečujte s prijatelji in preživljajte čas z družino. In nenazadnje: gojite svoje ljubljene hobije – tudi to spodbuja sprostitev in dobro počutje.

Nasvet: Otroci lahko izvajajo tudi vaje za sproščanje mišic. Trening samouveljavljanja lahko tudi zmanjša obstoječe strahove.

CMD: Vzroki

V nastanek kraniomandibularne disfunkcije (CMD) je vpletenih veliko dejavnikov, ki lahko vplivajo tudi drug na drugega. Med drugim so obravnavani naslednji dejavniki:

  • zobne nesreče, izguba zob
  • previsoke plombe ali krone, neuporabne proteze
  • Nepravilna poravnava zob, premikanje zob ali selitev zob
  • nepravilna poravnava čeljusti motnje zobnih stikov
  • neugodna rast lobanje
  • hormonske motnje
  • čustveni stres
  • psihične težave (anksioznost, depresija)
  • neugodni vedenjski vzorci
  • osnovne bolezni, kot so revmatizem, artroza in artritis

Škripanje z zobmi podnevi ali ponoči dodatno poveča tveganje za CMD.

To pa lahko na primer povzroči bolečine v ušesih, tinitus, omotico, glavobole ali napetost v vratu. Poleg tega lahko težave v žvečilnem sistemu poslabšajo težave s hrbtenico, kar je verjetno povezano z okvaro živčnega prenosa.

CMD: preiskave in diagnoza

Morebitne znake kraniomandibularne disfunkcije (CMD) morate takoj pregledati. Zato pojdite k zobozdravniku, če:

  • žvečenje boli,
  • @ spodnja čeljust je otrdela zjutraj po tem, ko se zbudite,
  • @ ne moreš široko odpreti ust,
  • opazite zvoke pri premikanju čeljustnih sklepov,
  • čez dan pogosteje škripljete ali stiskate zobe ali pa vam kdo od bližnjih pove, da ponoči škripate z zobmi.

Obvezno obiščite svojega zobozdravnika tudi, če po zobozdravstvenem ali ortodontskem zdravljenju občutite nenadno nelagodje (kot je bolečina, občutek klikanja v čeljustnem sklepu ali nezmožnost široko odpreti ust):

Ali pa večji zobozdravstveni poseg, ki zahteva, da imate dlje časa odprta usta, preobremeni TMJ.

Pred obsežnejšim zdravljenjem zob mora zobozdravnik vsakega pacienta na kratko pregledati glede CMD in škrtanja z zobmi.

Kako se diagnosticira CMD

Vaš zobozdravnik bo v zgoraj navedenih sumljivih primerih opravil presejalni test za CMD. Pri tem bo preveril, ali imate enega ali več od naslednjih znakov KMD:

  • Ne morete dovolj široko odpreti ust.
  • Usta odprete narobe ali asimetrično.
  • Ne morete dovolj premakniti ust vstran.
  • Nekateri zobje zgornje in spodnje čeljusti se nerodno stikata.
  • Obstajajo znaki škrtanja z zobmi, kot so zobne sledi na jeziku in licu, gladko polirane žvečilne površine, razpoke in odrgnine na sklenini, odrgnine na zobni strukturi, zobnih vratovih in incizalnih robovih ali na bolečino občutljivi zobje.
  • Čeljustni sklepi pokajo ali slišno drgnejo drug ob drugega.
  • Žvečne mišice in morda tudi okoliške mišice do vratnih mišic so občutljive na pritisk ali otrdele.

Poleg fizičnega pregleda vas bo zobozdravnik povprašal o vašem psihičnem stanju. Povprašal vas bo na primer, ali imate tesnobo ali čustveni stres.

Če podatki iz razgovora s pacientom in preiskave potrdijo sum na kraniomandibularno disfunkcijo (CMD), bo zobozdravnik predlagal ustrezno terapijo.