Zdravstvene koristi sonca

Vklop pomladne mrzlice

Vsi poznajo eno funkcijo sonca: dviguje razpoloženje. Ko je sivih, temnih zimskih dni končno konec in pride pomlad, se večina ljudi počuti svežih in polnih energije.

Raziskovalci na Medicinski fakulteti Univerze Washington so v študiji iz leta 2006 pokazali, da obstaja povezava med slabim razpoloženjem in pomanjkanjem vitamina D. Pomanjkanje vitamina D pozimi lahko povzroči celo sezonsko depresijo. Vitamin D najdemo tudi v živilih, kot so ribe. Skoraj 90 odstotkov svojih potreb pa telo pokrije z lastno proizvodnjo v koži – z uporabo sončne svetlobe (UVB). Mimogrede, samo 15 minut tople sončne svetlobe na obrazu in rokah je dovolj, da uživate v pozitivnih učinkih. Torej vam ni treba več ur preživeti na soncu, da bi telesne celice spodbudile proizvodnjo vitamina D.

Sladkorna bolezen zaradi pomanjkanja sončne svetlobe

Različne študije kažejo, da premalo vitamina D spodbuja razvoj sladkorne bolezni. Na primer, raziskovalcem na finskih otrocih je uspelo dokazati, da jemanje vitamina D zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 1 za 80 odstotkov.

Ljudje imajo tudi manj možnosti za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, če se občasno kopajo na soncu. Raziskovalci Inštituta za javno zdravje v Helsinkih, ki niso ravno obsijani s soncem, so v 1,400 letih preučevali 22 moških in žensk. Posebno jasno povezavo so našli med sodelujočimi moškimi: moški s premalo vitamina D v krvi so imeli 72 odstotkov večjo verjetnost, da bodo zboleli za sladkorno boleznijo tipa 2.

Vendar pa znanstveniki svarijo pred prelahkim uživanjem dodatkov vitamina D. Prekomerna ponudba ima lahko škodljive posledice. Zato se najprej posvetujte z zdravnikom, ali je smiselno jemati vitamin D in v kakšnem odmerku.

Sonce krepi kosti

Kalcij krepi kosti. Toda v kostno tkivo ne pride zlahka. Za to potrebuje ključ in ta ključ se imenuje vitamin D. Sončna svetloba je torej pomembna tudi za trdnost okostja in s tem varuje pred osteoporozo. To pomeni patološko zmanjšano kostno maso.

Poleg tega lahko hudo pomanjkanje vitamina D povzroči tudi mehčanje kosti (osteomalacija). V otroštvu se ta klinična slika imenuje rahitis. Še posebej razširjena je bila v preteklosti – na primer med otroki revnih ljudi, ki so odraščali v temnih uličicah in bili slabo prehranjeni. Zunanji znaki rahitisa so ugreznjen prsni koš in pokrčene noge.

Na področju centralnega živčnega sistema lahko vitamin D prepreči napad agresivnih imunskih celic na zaščitno mielinsko plast živčnih celic (nevronov). Tako je na primer pri avtoimunski bolezni multipli sklerozi (MS). Raziskovalcem ameriške univerze John Hopkins je na miših uspelo dokazati, da vitamin D preprečuje multiplo sklerozo. To je skladno z opažanjem, da v državah z veliko sončne svetlobe manj ljudi razvije MS.

Tudi pri obstoječi MS ima vitamin še vedno pozitiven učinek: upočasnjuje napredovanje bolezni.

Radiantni zniževalec krvnega tlaka

Vitamin D proti raku

Ljudje, ki imajo v krvi veliko vitamina D, manj verjetno zbolijo za rakom debelega črevesa in danke. To je bil rezultat metaštudije, ki je vključevala 520,000 ljudi. Skupina preiskovancev z najvišjo vsebnostjo vitamina je pokazala celo za 40 odstotkov manjše tveganje za raka kot udeleženci z najnižjo vrednostjo.

Visoka raven vitamina D pomaga tudi ljudem s kožnim rakom: rak je običajno manj resen in manj verjetno je smrten.

Turbo za imunski sistem

Vitamin D aktivira imunski sistem, natančneje celice T. To so posebna vrsta limfocitov. Ko celice T zaznajo vsiljivca v telesu, razširijo nekakšno anteno. Opremljen je z receptorjem, ki išče vitamin D. Šele ko je sončni vitamin prisoten, se celice T spremenijo iz neškodljivih imunskih celic v aktivne celice ubijalke, ki na primer uničujejo bakterije ali viruse. Če vitamina D manjka, po drugi strani celice ostanejo neaktivne.

Paradoks kožnega raka

Znanstveniki domnevajo, da koža izgubi sposobnost ustvarjanja naravne zaščite pred soncem, če ni dovolj navajena na sonce. To pa zato, ker ob zadostni izpostavljenosti soncu poleg zaščitne temne obarvanosti kože nastane tudi fina odebelitev roženice, tako imenovani svetli kalus. Če pa ste redko na soncu in se mu nenadoma močno izpostavite (npr. med intenzivnim sončenjem na mediteranskih plažah), vas hitro opeče sonce. In to posledično poveča tveganje za kožnega raka. Rezultat študije torej nikakor ni carte blanche za neprevidno izpostavljanje soncu!